O barvalo duhovno nasledstvo pomožingja mange te uspejnav

Mo dad, o Džon Mils, krstingja pe ko Njujork ko 1913 berš, hem tegani sine le 25 berš. O govor krstibaske ikergja le o phral Rasel. Sigate palo adava, mo dad gelo ko Trinidad kote so ženingja pe jekhe revno phenjaja, i Konstansa Farmer. Mo dad pomožingja ple amaleske kova so vikinela pe sine Vilijam Braun te sikavel i „Fotodrama bašo sozdavanje“. Adava kergje le dži ko 1923 berš, keda o Vilijam hem leskiri romni sine bičhalde ki zapadno Afrika. Mo dad hem mi daj, kola so sine len nebesno nadež, ačhile te služinen ko Trinidad.

RODITELIJA KOLA SO BUT MANGLE AMEN

Me dade hem me daja sine len enja čhave. E prvo čhaveske čhivgje anav Raterford, kova so tegani sine pretsedateli e korporacijakoro Watch Tower Bi­ble and Tract Society. Ko 30 dekemvri 1922 berš bijandiljum me hem čhivgje mange anav Vudvort, sprema o Klejton Vudvort, kova so tegani sine uredniko e spisanieskoro Zlatno veko (akana Razbudete se!). Amare roditelija obezbedingje amenge osnovno obrazovanie, ama posebno pottikninena amen sine te čhiva amenge duhovna celija. Mi daj but šukar hem uverlivo džanela sine te objasninel o čačipe tari Biblija. Mo dad but mangela sine te vakerel amenge bibliska paramisa hem adava kerela sine ko živo način.

Sa adava so kergje angja but šukar rezultatija. Taro pandž phralja, trin siem sine ki škola Gilead. Trin taro amare phenja, but berša služingje sar pionerke ko Trinidad hem Tobago. Mo dad hem mi daj šukar sikavgje amen hem dengje amenge but šukar primer, hem agjaar sadingje amen „ko e Jehovaskoro kher“. O ohrabruvanje so dobingjem lendar pomožingja amenge te ačhova paše e Jehovaja hem te cvetina „ko dvorija amare Devleskere“.

Amaro kher koristinela pe sine bašo duhovna aktivnostija. Amende avena sine pionerija hem but puti vakerena amenge sine bašo phral Džordž Jang, misioneri tari Kanada kova so angleder posetingja o Trinidad. Mle roditelija sine but bahtale džikote kerena sine lafi bašo lengere purane sorabotnikija ki služba — o bračno pari Braun — kola so tegani sine ki zapadno Afrika. Sa akava pottikningja man te počminav te džav ki služba keda sine man deš berš.

POČMINGJUM MLE SLUŽBAJA

Ko adava vreme, amare spisanija ko jekh but direktno način kerena sine lafi baši hovavni religija, bašo alčno trgovsko sistem hem bašo rumimo političko sistem. Adaleske, ko 1936 berš o guverneri ko Trinidad, upri kaste so vlijajngje o sveštenikija, zabraningja sa amare publikacie. Garavgjem i literatura, ama ponadari da koristinaja la sine sa džikote na trošingjem la. Propovedinaja sine agjaar so džaja sine ki jekh kolona phirindor ili točakoncar, hem phiravaja sine plakate ili delinaja sine flaerija. Isto agjaar, zaedno nesave phralencar hem phenjencar tari Tunapuna, kolen so sine len vrda razglasea, propovedingjem čak dži ko najdur thana ko Trinidad. Adava sine čače but šukar! Akala duhovna aktivnostija pottikningje man te krstinav man ko 16 berš.

I šukar duhovno sredina kolate so bariljum hem akala interesna iskustvija ki služba kergje ki mande želba te ovav misioneri. Adaja želba panda sine man keda geljum ko ostrov Aruba ko 1944 berš, kote so više sine o phral Edmund Kamings. Siem sine but bahtale keda ko 1945 berš ki Spomen-svečenost ale deš manuša. Palo jekh berš sine kerdo o prvo sobranie ko adava ostrov.

Sigate palo adava svedočingjum neformalno jekhe koleškake, i Oris Vilijams. Oj but trudinela pe sine te dokažinel kaj o bukja so sikavela sine lakiri vera tane ispravna. Ama, keda počmingja te proučinel i Biblija, oj siklili o čačipe hem krstingja pe ko 5 januari 1947 berš. Sar so nakhela sine o vreme, zamanglem amen hem venčingjem amen. Oj počmingja e pionersko službaja ko noemvri 1950 berš. Šaj te phenav kaj i Oris kergja mlo životo pobarvalo.

INTERESNO SLUŽBA KI NIGERIJA

Ko 1955 berš siem sine kanime ko 27 klasi tari škola Gilead. Te šaj te dža ki adaja škola, i Oris hem me mukhlem i buti, bikingjem o kher hem javer bukja, hem gelem amenge tari Aruba. I škola završingjem ko 29 juli 1956 berš hem siem sine bičhalde ki Nigerija.

Ki jekh prilika, keda kerela sine lafi baši misionersko služba, i Oris phengja: „Ko misionersko životo isi periodija keda uštea hem periodija keda perea, ama e Jehovaskoro duho pomožingja amenge te prilagodina amen ko sa. Me rome sine le želba te ovel misioneri, ama man na sine man adaja želba. Poviše mangljum te ovel man mlo kher hem te oven man čhave. Ama, počmingjum te razmislinav javer čhane keda dikhljum kobor tano itno te propovedinel pe o šukar haberi. Angleder te završina e školaja Gilead, više sium sine spremno hem odlučno te služinav ki misionersko služba. Džikote khuvaja sine ko brodi I kralica Meri, o Vord Tornton, kova so služinela sine ki kancelarija e phraleskiri Natan Nor, phengja amenge: ’Phravdo tumaro drumo!‘. Isto agjaar, vakergja amenge kaj ka služina ko Betel. ’Oh, na!‘, vakergjum ko glaso. Ama, sigate prilagodingjum man ko životo ko Betel hem zamangljum le. Adari kergjum različna bukja. Najviše mangljum te kerav buti ki recepcija. Mangava e manušen, a adathe sium sine ko direktno kontakt e phralencar hem e phenjencar tari Nigerija. But lendar avena sine pherde prašinaja, umorna hem bokhale. Uživinava sine te grižinav man lenge te šaj te osvežinen pe hem te odmorinen pe. Sa adava sine sveto služba bašo Jehova, adaleske sium sine bahtali hem zadovolno“. Čače, sekoja zadača pomožingja amenge duhovno te napredujna.

Jekh puti ko 1961 berš ko Trinidad khedingja pe celi amari familija zaedno nesave amalencar. Ki adaja prilika, o phral o Braun vakergja nesave interesna iskustvija tari Afrika. Tegani me da vakergjum bašo adava kobor šukar napredujnela o propovedibe ki Nigerija. O phral Braun gušingja man hem phengja me dadeske: „Džoni, tu na uspejngjan te dža ki Afrika, ama o Vudvort uspejngja!“ Tegani mo dad phengja: „Samo agjaar Vudvort! Samo agjaar!“ O ohrabruvanje kova so dengje man akala sluge so beršencar verno služingje e Jehovaske kergja te ovav panda poodlučno te kerav sa pošukar mli misionersko služba.

Ko 1962 berš sine man but šuži prilika te dobinav dodatno obuka ko 37 klasi tari škola Gilead, koja so trajngja deš masek. O phral Vilfred Guč, kova so tegani sine nadgledniko ki podružnica ki Nigerija, gelo ko 38 klasi hem sine bičhaldo te služinel ki Anglija. Tegani, mange sine dendi i odgovornost te ovav nadgledniko ki podružnica ki Nigerija. Sar o phral Braun, me da počmingjum but puti te putujnav ki celi Nigerija hem te zapoznajnav man phralencar kolen so but zamangljum len. Iako na sine len bukja sar so isi ko barvale phuvja, ola sine bahtale hem zadovolna, a adava sikavela kaj o bahtalipe hem o zadovolstvo na avena taro materijalna bukja. But šukar sine te dikhel pe kaj, iako sine ko asavke okolnostija, ko sostanokija sekogaš avena sine čista, uredna hem šukar uravde. Ko kongresija avena sine kamionencar hem avtobusencar so vikinena pe bolekaja,a kolen so nane len džamija hem proizvedinena pe ko adava than. But puti ko adala avtobusija šaj sine te dikhen pe interesna natpisija, sar soj: „Kapka po kapka hem ovela baro okeani“.

Kobor tane točna adala lafija! O trudo sekole jekheskoro but vredinela, a amen trudingjem amen te da amaro delo. Ko 1974 berš, i Nigerija uli i prvo phuv palo SAD ki koja o broj e objavitelengoro reslja 100.000 džene. O propovedibe anela sine šuže rezultatija!

O propovedibe napredujnela sine iako sine gragjansko vojna, koja so ki akaja phuv trajngja taro 1967 dži ko 1970 berš. E phralen ki bijafrisko strana tari reka Niger masekoncar našti sine te ovel len kontakt e podružnicaja. Mora sine te ingara lenge duhovno hrana. Molingjem amen e Jehovaske, sine amen doverba ki leste hem nekobor puti nakhlem i reka, sar so vakergjum ko početok.

Panda pamtinava adala opasna putujba preku i reka Niger. Sekova momenti šaj sine te mudaren amen o vojnikija kola so odma pukajnena sine ko sa so dvižinela pe. Lokhe šaj sine te astara nesavo nasvalipe, hem sine but javera da opasnostija. Na sine lokho te nakhel pe tari e vladakiri vojska, ama sine panda postrašno te nakha tari javer strana tari reka koja so kontrolirinena la sine o buntovnikija. Jekh rat, čamcoja nakhljum i reka Niger tari Asaba dži ki Oniča, hem adathar geljum ko Enugu te ohrabrinav e odgovorna phralen taro adava than. Javer puti geljum te ohrabrinav e starešinen ki Aba, kote so o vlastija naredingje te ačhaven pe o svetlija rakjate. Keda siem sine ko Port Harkort, e vladakiri vojska uspejngja te nakhel o bijafriska barikade avri tari diz, adaleske čhinavgjem o sostanok agjaar so ki sig molingjem amen.

Adala sostanokija but valjangje e phralenge. Ola uveringje len kaj o Jehova mangela len hem ki lende dobingje upatstvija baši neutralnost hem jekhipe, kola so but valjangje lenge. O phralja tari Nigerija ačhile verna ko adava pharo vreme. Ola sikavgje mangipe kova so sine pobaro taro adava so mrzinena pe sine o plemija hem ačhile ko jekhipe. Sine amenge bari čest so šaj sine te ova uzi lende ko adala phare vremija!

Ko 1969 berš, o phral Milton Henšel sine pretsedavači ko megjunarodno kongres e temaja „Mir ki phuv“, kova so ikergja pe ko stadioni Jenki ko Njujork. Ko adava kongres služinava sine sar leskoro pomošniko hem but sikliljum lestar. Adava sine mange but korisno soske o naredno berš ko Lagos (Nigerija) ikergjem o megjunarodno kongres e temaja „Manuša sprema e Devleskiri volja“. Adava berš samo so završingja i gragjansko vojna, adaleske šaj te vakerav kaj te na ovel amen sine i pomoš taro Jehova našti sine te ikera adava kongres. Sine prisutna 121.128 manuša, a i programa sine ko 17 čhibja. O phral Nor, o phral Henšel hem javera phralja ale avionea taro SAD hem tari Anglija te šaj te oven prisutna ko akava kongres, kote so krstingje pe 3.775 manuša — jekh taro najbare krštevanja so slučingje pe pali Pedesetnica 33 berš a.e. Adaleske so pomožinava sine te organizirinel pe akava kongres, nikogaš ko mlo životo na sium sine doborom but zafatimo. O porast ko broj e objavitelengoro čače sine sar eksplozija!

Ki Nigerija siem sine poviše taro 30 berš, hem ponekogaš služinava sine sar patuvačko nadgledniko hem sar zonsko nadgledniko ki zapadno Afrika. O misionerija sine but blagodarna so sikavgjem vnimanie sekole jekheske lendar hem so ohrabringjem len ko adala prilike. Sine amenge baro zadovolstvo te uverina len kaj na bistergjem len! Tari akaja služba sikliljum kaj te šaj te pomožinel pe e phralenge hem e phenjenge te služinen e Jehovaske hem te šaj e Devleskiri organizacija te ovel duhovno zorali hem ko jekhipe, mora te sikavel pe vnimanie sekole jekheske.

O Jehova pomožingja amenge te ikljova ko krajo e problemencar so angje i vojna hem o nasvalipe. Dikhlem kaj o Jehova dela amen bereketi. I Oris ki jekh prilika phengja:

„E soldujen nekobor puti sine amen malarija. Jekh puti o Vudvort pelo ko nesvest hem ingargjem le ki bolnica ko Lagos. Phengje mange kaj nane te ačhovel dživdo, ama ačhilo! Keda osvestingja pe, počmingja te vakerel o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo e manušeske so grižinela pe sine leske ki bolnica. Palo adava, o Vudvort hem me gelem ko adava manuš kova so vikinela pe Nvambive, hem prodolžingjem te kera lea lafi baši Biblija. Ov prifatingja o čačipe hem palo adava ulo starešina ki Aba. Me da pomožingjum bute dženenge, pa čak revna muslimanenge, te oven verna sluge e Jehovaskere. But uživingjem adaleske so zapoznajngjem hem zamanglem e manušen tari Nigerija, lengiri kultura, lengere adetija hem lengiri čhib“.

Adaja sine panda jekh buti so siklilem: Te šaj te ova uspešna ki služba ki javer phuv, valjani te sikljova te manga amare phralen hem phenjen bizi razlika tari savi kultura tane.

NEVE ZADAČE

Pali amari služba ko Betel ki Nigerija, ko 1987 berš siem sine bičhalde sar misionerija ko but šužo ostrov Sent Lusija kova so arakhljola ko Karibi. Sine but šukar te služinel pe adari, ama sine amen neve problemija. Ki Afrika e muršen sine len poviše romnja, a ki Sent Lusija o problemi sine so o rom hem i romni živinena sine bizo te venčinen pe. Ama, e Devleskoro Lafi pottikningja bute dženen te keren bare promene ko plo životo.

Adaleske so alem ko phure berša, o phralja taro Vodečko telo ko 2005 berš odlučingje te dža te živina ko glavno sedište, kova so tegani sine ko Bruklin (Njujork). Sekova dive blagodarinava e Jehovaske so dengja man e Orisa. Oj muli ko 2015 berš, a adava angja mange dukh koja so našti te objasninel pe. Oj sine but grižlivo romni koja so sine la but šukar osobine. Zaedno siem sine 68 berš hem but mangava la sine. Halilem kaj ako mangaja te ova bahtale, bilo ko brako ili ko sobranie, valjani te poštujna o poglavarstvo, te prostina celo vilea, te ačhova ponizna hem te sikava o osobine kola so avena taro sveti duh.

Keda siem sine razočarime ili obeshrabrime, tegani molinaja amen sine e Jehovaske te pomožinel amenge te služina leske. Džikote trudinaja amen sine sekogaš te prilagodina amen ko različna okolnostija hem te kera promene ki amende, dikhaja sine sar o bukja džana ko pošukar — a o najšukar tek avela! (Isa. 60:17; 2. Kor. 13:11).

O Jehova nagradingja mle roditelengoro hem e javerengoro trudo ko Trinidad hem Tobago. Adaleske, sprema o posledna izveštaija, adari služinena e Jehovaske 9.892 manuša. Adaleske so o phralja ki Aruba trudingje pe, o prvo sobranie kote so služinava sine napredujngja hem akana ko adava ostrov isi 14 but šukar sobranija. O broj taro objavitelija ki Nigerija barilo ko 381.398. A ki Sent Lusija 783 manuša služinena e Jehovaske.

Akana isi man poviše taro 90 berš. Ko Psalm 92:14 okolenge soj „sadime ko e Jehovaskoro kher“ pišinela: „Ka cvetinen čak keda o bala lengere ka parnjon, ka ačhon saste hem zorale“. But sium blagodarno bašo životo so nakhljum le ki služba bašo Jehova. O barvalo duhovno nasledstvo ohrabringja man te dav o najšukar mandar e Jehovaske. O Jehova sikavgja mange plo verno mangipe hem mukhlja man te cvetinav ko leskere dvorija (Ps. 92:13).