Borin tut protiv i ljubomora hem ker mir

1. Sar vlijajngja i ljubomora upri e Josifeskiri familija?

O JAKOV manglja sa ple čhaven. Ama, najmanglo sine leske o Josif. Sar reagiringje o javera čhave ko akava? Ule leske ljubomorna hem adaleske počmingje te mrzinen le. E Josifeskere phralen na sine len nisavi pričina te mrzinen le soske ov na kergja lenge ništo. Sepak, keda sine le 17 berš, ola bikingje le sar robo hem hovavgje ple dade kaj nesavo divo životno mudargja leskere mangle čhave. Adaleske so dozvolingje te bajrol ki lende ljubomora, ola rumingje o mir ki familija hem kergje pumare dade but tažno (1. Moj. 37:3, 4, 27-34).

2. Sprema Galatite 5:19-21, soske i ljubomora tani doborom opasno?

² Ki Biblija, i ljubomorab tani spomnimi maškar „o postapke e grešno teloskere“ kola so šaj te čhinaven nekas te khuvel ko e Devleskoro Carstvo. (Čitin Galatite 5:19-21.) I ljubomora obično tani koreno bašo javera lošna postapke, sar soj o dušmanluko, o akošibe hem i holi.

3. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

³ Taro primer e Josifeskere phralengoro dikhaja sar i ljubomora šaj te ruminel o odnosija e javerencar hem te uništinel o mir ki familija. Iako nikogaš na bi postapinaja sar e Josifeskere phralja, sarinen isi amen nesovršeno hem hovavno vilo (Erem. 17:9). Adaleske, nane čudno so ponekogaš siem ljubomorna e javerenge. Te dikha nesave primerija tari Biblija kola so ka pomožinen amenge te haljova soske ko amaro vilo šaj te bajrovel ljubomora. Palo adava ka dikha so šaj te kera te šaj te borina amen akale lošno osobinaja hem sar šaj te kera te ovel mir maškar amende.

SOSKE ŠAJ TE OVA LJUBOMORNA?

4. Soske o Filistejcija sine ljubomorna e Isakoske?

⁴ Keda nekoj tano barvalo. O Isak sine barvalo manuš, hem o Filistejcija sine leske ljubomorna bašo adava (1. Moj. 26:12-14). Ola čak učhargje phuvjaja o bunarija kolendar so o Isak dela sine pani ple životnenge (1. Moj. 26:15, 16, 27). Slično sar o Filistejcija, nesave manuša avdive počminena te oven ljubomorna okolenge soj tane pobarvale lendar. Ola na samo so mangena o bukja so isi e javeren nego mangena o javera te našaven adava so isi len.

5. Soske o verska vodačija sine ljubomorna e Isuseske?

⁵ Ako nekoj tano manglo hem cenimo. O Evrejska verska vodačija sine ljubomorna e Isuseske soske but manuša mangena le sine (Mat. 7:28, 29). O Isus sine e Devleskoro pretstavniko, hem sikavela sine e javeren bašo čačipe. Ama, adala verska vodačija širinena sine hovajba baši leste te šaj te ruminen leskoro šukar anav (Mar. 15:10; Jovan 11:47, 48; 12:12, 13, 19). So šaj te sikljova taro akava izveštaj? Na smejnaja te ova ljubomorna okolenge soj tane mangle taro phralja hem phenja ko sobranie bašo lengere šuže osobine. Namesto adava, valjani amen da te razvina asavke osobine (1. Kor. 11:1; 3. Jov. 11).

6. Sar sikavgja o Diotref kaj tano ljubomorno e javerenge?

⁶ Ako nekas isi teokratska odgovornostija. Ko prvo veko, o Diotref sine ljubomorno okolenge so predvodinena sine ko hristijansko sobranie. Ov mangela sine „te ovel prvo maškar“ o phralja, hem adaleske vakerela sine but lošna bukja bašo apostol Jovan hem bašo javera phralja te šaj te ruminel lengoro anav ko sobranie (3. Jov. 9, 10). Iako nikogaš na bi keraja adava so kergja o Diotref, šaj amen da te počmina te ova ljubomorna keda nesavo phral ka dobinel odgovornost koja so amen bi mangaja te ovel amen — posebno ako mislinaja amenge kaj amen da siem doborom sposobna te kera la, pa čak posposobna.

7. Sar šaj i ljubomora te vlijajnel upri amende?

⁷ I ljubomora tani sar otrovno čar. Ako lakoro seme počminela te mukhel koreno ko amaro vilo, šaj te ovel pharo te uniština le. O negativna čuvstvija, sar soj i gordost hem i sebičnost šaj te keren i ljubomora te ovel panda pobari. Sar jekh otrovno čar so čhinavela jekh luludi te bajrovel, i ljubomora šaj te čhinavel amen te razvina javera šuže osobine, sar soj mangipe, sočuvstvo hem šukaripe. Samo so ka primetina kaj i ljubomora počminela te mukhel koreno ko amaro vilo, valjani odma te ikala la korendan. Sar šaj te borina amen akale osobinaja?

SIKAV PONIZNOST HEM OV ZADOVOLNO ADALEA SO ISI TUT

8. Kola osobine šaj te pomožinen amenge te borina amen e ljubomoraja?

⁸ Ako trudinaja amen te ova ponizna hem zadovolna adalea so isi amen, ka šaj te borina amen e ljubomoraja. Keda razvinaja akala šuže osobine ko amaro vilo, ki leste nane te ovel than e ljubomorake te bajrol. O ponizno manuš nane te mislinel baši peste poviše nego so valjani hem nane te mislinel kaj ov zaslužinela poviše taro javera (Gal. 6:3, 4). Okova soj zadovolno adalea so isi le na sporedinela pe e javerencar (1. Tim. 6:7, 8). Ako isi amen akala osobine, ka ova bahtale keda nekoj javer ka dobinel nešto šukar.

9. Sprema Galatite 5:16 hem Filipjanite 2:3, 4, ko so šaj te pomožinel amen o sveti duh?

⁹ Te šaj te na ova ljubomorna, hem te ova ponizna hem zadovolna adalea so isi amen, valjani amenge pomoš taro e Devleskoro sveti duh. (Čitin Galatite 5:16; Filipjanite 2:3, 4.) Ple duhoja, o Jehova šaj te pomožinel amenge te ispitina amare najhor misle hem motivija. Adaleske so pomožinela amen o Devel, šaj te cida amendar o lošna misle hem čuvstvija hem te počmina te mislina pozitivno (Ps. 26:2; 51:10). Te dikha o primer e Mojseeskoro hem e Pavleskoro, kola so uspešno boringje pe protiv i ljubomora.

10. Koja situacija šaj sine te ovel ispit e Mojseeske? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹⁰ E Mojsee sine le baro avtoriteti upro e Devleskoro narodo, ama ov na probinela sine te čhinavel e javeren da te ovel len adava avtoriteti. Na primer, ki jekh prilika o Jehova lelja delo taro sveti duh so sine upro Mojsej hem dengja le upri jekh grupa izraelska starešine kola so tergjona sine paše uzo sveto šatori. Kratko palo adava, o Mojsej šungja kaj duj starešine kola so na sine uzo šatori isto agjaar dobingje sveti duh hem počmingje te ponašinen pe sar prorokija. Sar reagiringja ov keda o Isus Navin vakergja leske te čhinavel len ko adava? O Mojsej na sine ljubomorno adale duje starešinenge baši čest so sikavgja lenge o Jehova. Namesto adava, ov sine ponizno hem bahtalo so šaj sine ola da te prorokujnen (4. Moj. 11:24-29). So šaj te sikljova taro Mojsej?

11. Sar šaj o starešine te džan palo e Mojseeskoro primer?

¹¹ Ako sian starešina, dali nekogaš sian sine zamolimo te obučine nekas baši nesavi sobranisko odgovornost koja so tu but mangea la? Na primer, šaj sekova kurko uživinea te vodine o Proučibe i Stražarsko kula. Ako sian ponizno sar o Mojsej, nane te misline kaj vredinea pohari keda ka valjani te obučine javere phrale te šaj ov da jekh dive te kerel adaja zadača. Namesto adava, ka ove bahtalo so šaj te pomožine leske ko adava.

12. Sar but hristijanja avdive sikavena kaj tane ponizna hem zadovolna adalea so isi len?

¹² Te dikha jekh javer situacija kolaja so soočinena pe but pophure phralja. Nesave lendar but berša služingje sar koordinatorija ko starešinstvo. Ama, keda pherena 80 berš, ola spremno otkažinena pe tari adaja odgovornost. O pokrainska nadglednikija keda pherena 70 berš čhinavena adale službaja hem ponizno prifatinena javer zadača ki služba. A ko posledna nekobor berša, but džene tari betelsko familija sine bičhalde te služinen ko podračje. Asavke verna phralja hem phenja nane holjame okolenge so kerena o zadače kola so angleder ola kerena len sine.

13. Soske o Pavle šaj sine te ovel ljubomorno e 12 apostolenge?

¹³ O apostol Pavle tano panda jekh šukar primer sar hristijani kova so sikavgja poniznost hem sine zadovolno adalea so isi le. Ov na dozvolingja ki leste te bajrol ljubomora. Iako but trudingja pe ki služba, ov ponizno vakergja: „Me sium najtikno taro apostolija hem na zaslužinava te ovav vikimo apostoli“ (1. Kor. 15:9, 10). O 12 apostolija sine zaedno e Isusea džikote kerela sine pli služba ki Phuv, ama o Pavle ulo hristijani čak otkeda o Hristos mulo hem voskresningja. Iako pokasno dobingja zadača te služinel sar apostoli „ko javera narodija“, e Pavle nikogaš na sine le adaja posebno čest te ovel jekh taro adala 12 apostolija (Rim. 11:13; Dela 1:21-26). Namesto te ovel ljubomorno adale 12 phralenge hem bašo lengoro paše amalipe so sine len e Isusea, o Pavle sine zadovolno adalea so isi le.

14. So ka kera ako siem ponizna hem zadovolna adalea so isi amen?

¹⁴ Ako siem ponizna hem zadovolna adalea so isi amen, ka ova sar o Pavle hem ka sikava kaj poštujnaja o avtoriteti kova so o Jehova dela le e javerenge (Dela 21:20-26). O Devel mukhlja ko hristijansko sobranie te oven imenujme phralja kola so ka predvodinen. Iako tane nesovršena, ov dikhela len sar „manuša dende sar poklon“ (Ef. 4:8, 11). Keda poštujnaja len hem ponizno šunaja lengoro vodstvo, ačhovaja paše e Jehovaja hem isi amen mir amare phralencar hem phenjencar.

„TE DA AMENDAR SA TE KERA MIR“

15. So valjani te kera?

¹⁵ Adathe kote so isi ljubomora našti te ovel mir. Valjani korendan te ikala i ljubomora taro amaro vilo hem te pazina te na kera o javera te oven ljubomorna. Mora te kera akala duj važna bukja te šaj te šuna e Jehova, kova so zapovedingja amenge „te da amendar sa te kera mir hem te pomožina jekh jekheske te ova zorale“ (Rim. 14:19). So konkretno šaj te kera te šaj te pomožina e javerenge te borinen pe e ljubomoraja, hem sar šaj amen te kera mir ko sobranie?

16. Sar šaj te pomožina e javerenge te borinen pe e ljubomoraja?

¹⁶ Amaro stavi hem amare postapke šaj but te vlijajnen upro javera. O sveto mangela te falina amen e bukjencar so isi amen (1. Jov. 2:16). Ama, asavko stavi šaj te kerel nekas ljubomorno. Te šaj te na avel dži ko adava, šukar tano te na kera sekogaš lafi bašo bukja so isi amen ili bašo adava so mangaja te kina. Nane te bajrara nekaste ljubomora ako siem skromna hem ako pazinaja sar ponašinaja amen keda isi amen odgovornostija ko sobranie. Ako sekogaš keraja lafi bašo amare odgovornostija, keraja šukar phuv kolate so i ljubomora šaj te bajrol. Sprotivno taro adava, ako sikavaja iskreno interes e javerenge hem ako falinaja len bašo šukar bukja so kerena, ka pomožina lenge te oven zadovolna adalea so isi len hem ka kera te ovel mir hem jekhipe ko sobranie.

17. So uspejngje te keren e Josifeskere phralja, hem soske?

¹⁷ Šaj te pobedina i ljubomora! Te irana amen ko primer e Josifeskere phralencar. Palo but berša otkeda bikingje le sar robo, ola dikhle pe lea ko Egipet. Angleder te vakerel koj tano, o Josif ispitingja ple phralen te šaj te dikhel dali promeningje pe. Ov vikingja len ko ručko, ama ki adaja prilika ov but poviše dengja hajbe ple najtikne phraleske, e Venijamineske (1. Moj. 43:33, 34). Sepak, na sine ništo so sikavela kaj o javera phralja sine ljubomorna e Venijamineske. Namesto adava, ola sikavgje kaj iskreno interesinena pe hem leske hem pumare dadeske, e Jakovske (1. Moj. 44:30-34). Adaleske so na sine više ljubomorna, ola kergje te iranel pe o mir ki lengiri familija (1. Moj. 45:4, 15). Ako amen da korendan ikalaja i ljubomora taro amaro vilo, ka pomožina te ikerel pe o mir ki familija hem ko sobranie.

18. Sprema Jakov 3:17, 18, savo ka ovel o rezultati ako keraja mir?

¹⁸ O Jehova mangela te borina amen e ljubomoraja hem te kera mir. Te šaj te uspejna ko adava, mora but te trudina amen. Sar so dikhlem ki akaja statija, ko sekova jekh amendar šaj te pojavinel pe ljubomora (Jak. 4:5). Osven adava, živinaja ko sveto kova so širinela i ljubomora. Ama, ako siem ponizna hem zadovolna adalea so isi amen hem ako amaro vilo tano pherdo blagodarnost, tegani ki leste nane te ovel than baši ljubomora. Maškar amende ka vladinel mir hem sarine ka razvina hem ka sikava šuže osobine. (Čitin Jakov 3:17, 18.)