STATIJA PROUČIBASKE 10
O mangipe sprema o Jehova ka pottikninel tut te krstine tut
So čhinavela man te krstinav man? (DELA 8:36)
GILI 37 Te služina e Jehovaske celo vilea
BAŠO SO KA KERA LAFIa
1-2. Sprema Dela 8:27-31, 35-38, so pottikningja e etiopsko službeniko te krstinel pe?
DALI mangea te krstine tut sar učeniko e Hristoseskoro? But džene sine pottiknime te keren akava taro mangipe hem blagodarnost sprema o Jehova. Te dikha o primer jekhe manušeskoro so služinela sine ko dvoro e etiopsko caricakoro.
2 Akava Etiopjani halilo taro sveta spisija kaj valjani te krstinel pe, hem odma kergja adava. (Čitin Dela 8:27-31, 35-38.) So pottikningja le te kerel adava? Ov najverojatno više ceninela sine e Devleskoro lafi adaleske so čitinela sine delo taro lil Isaija džikote vozinela pe sine ki pli kočija. A adava so kergja e Filipea lafi pomožingja leske te ceninel adava so o Isus kergja baši leste. Ama, soske akava službeniko sine ko Erusalim? Adaleske so ov više mangela sine e Jehova. Kotar džanaja? O izveštaj vakerela kaj ov gelo ko Erusalim te obožavinel e Jehova. Verojatno meningja pli religija hem počmingja te služinel e čačutne Devleske zaedno leskere narodoja. O isto adava mangipe sprema o Jehova, pottikningja le te kerel panda jekh but važno buti — te krstinel pe hem te ovel e Hristoseskoro učeniko (Mat. 28:19).
3. So šaj te čhinavel nekas te krstinel pe? (Dikh i ramka „Savo tano tlo vilo?“)
3 Oja, o mangipe sprema o Jehova šaj te pottikninel tut te krstine tut. Ama, o mangipe sprema nešto javer šaj te čhinavel tut te kere adava. Ki koja smisla? Te dikha nekobor primerija. Verojatno but mangea tle familija ili tle amalen kola so na služinena e Jehovaske, hem adaleske daraja kaj, ako krstinea tut, nane više te mangen tut (Mat. 10:37). Ili šaj mangea nesave bukja kola so mrzinela o Devel, hem pharo tuke te čhinave te kere len (Ps. 97:10). Javer buti so šaj te čhinavel tut tani adaja so panda taro tiknipe šaj slavinea nesave praznikija soj povrzime e hovavne religijaja, hem šaj but značinena tuke o šuže momentija taro adala praznikija. Adaleske, šaj te ovel tuke pharo te čhinave te kere nesave običaija kola so o Jehova na odobrinela len (1. Kor. 10:20, 21). Ama mora te odlučine: „So ili kas mangava najviše?“
KAS VALJANI TE MANGA NAJVIŠE
4. Kova valjani te ovel o najvažno motivi te šaj te krstine tut?
4 Angleder te počmine te proučine e Jehovaskere svedokoncar šaj mangea sine te šune bašo Devel hem bašo sa o bukja so kergja amenge. A akana otkeda zapoznajngjan e Jehovaskere svedokon, šaj mangea te družine tut lencar. Sepak, sa akala bukja na značinena kaj ka pottikninen tut te de lafi kaj ka služine e Jehovaske hem te krstine tut. O najvažno motivi so ka pottikninel tut te krstine tut tano o mangipe sprema o Jehova. Ako mangea e Jehova najviše taro sa, nane te mukhe nikoj hem ništo te čhinavel tut te služine leske. O mangipe sprema o Jehova ka pottikninel tut te krstine tut hem te ačhove leske verno.
5. So ka dikha ki akaja statija?
5 O Isus vakergja kaj mora te manga e Jehova celo vilea, dušaja, gogjaja hem silaja (Mar. 12:30). So ka pomožinel tuke te ovel tut baro mangipe hem poštovanje sprema o Jehova? Ako razmislinea bašo adava kobor ov mangela amen, ka mange te irane leske mangipaja (1. Jov. 4:19). Ki akaja statija ka dikha nekobor predlogija so ka pomožinen tuke te kere adava. Isto agjaar, ka dikha so ka pottikninel tut te kere akava mangipe, hem save javera čuvstvija ka kerel ki tute.b
6. Sprema Rimjanite 1:20, kova tano jekh način sar šaj te sikljove bašo Jehova?
6 Sikljov bašo Jehova taro bukja so stvoringja. (Čitin Rimjanite 1:20; Otk. 4:11.) Razmislin bašo rastenija hem o životne so kergja len o Jehova hem sar ola sikavena kaj ov tano but mudro. Sikljov nešto poviše bašo čudesno način sar tano stvorimo tlo telo (Ps. 139:14). Hem razmislin kobor bari energija isi ko Kham, kova tano samo jekh taro milijarde čerenja so stvoringja len o Develc (Isa. 40:26). Džikote razmislinea bašo sa akava, ka cenine e Jehova sa poviše. Ama, te šaj te ove lea paše amal, nane dovolno samo te džane kaj ov tano mudro hem mokjno. Te šaj te bajrare tlo mangipe sprema o Jehova, valjani te džane panda nešto baši leste.
7. Te šaj te bajrare tlo mangipe sprema o Jehova, ko so valjani te ove uverimo?
7 Valjani te uverine tut kaj o Jehova čače mangela tut. Dali tuke pharo te verujne kaj o Stvoriteli so kergja o nebo hem i Phuv tano svesno kaj tu postojnea hem kaj grižinela pe tuke? Ako tano agjaar, setin tut kaj o Jehova „nane dur nikastar amendar“ (Dela 17:26-28). Ov „ispitinela sa o vile“, hem vetinela tuke kaj, „ako rodea le, ka mukhel te arakhe le“, baš sar so phengja o David ple čhaveske e Solomoneske (1. Let. 28:9). Ustvari, adava so tu akana proučinea i Biblija sikavela kaj o Jehova privlečingja tut (Erem. 31:3). Kobor poviše haljovea so kerela o Jehova baši tuke, doborom poviše ka bajrol tlo mangipe sprema leste.
8. Sar šaj te sikave e Jehovaske kaj mangea le?
8 Jekh način sar šaj te sikave e Jehovaske kaj mangea le tano agjaar so ka kere lea lafi ki molitva. Tlo mangipe sprema o Devel ka bajrol keda ka vakere leske so mučinela tut hem keda ka blagodarine leske bašo sa so kerela tuke. Džikote dikhea sar odgovorinela ko tle molitve, tumaro amalipe ka ovel sa pozoralo (Ps. 116:1). Ka uverine tut kaj ov haljovela tut. Ama te šaj te ove e Jehovaja panda popaše, valjani te haljove sar razmislinela hem so adžikerela tutar. Ka doznajne adava samo ako proučinea leskoro Lafi, i Biblija.
O najšukar način te ova paše e Devlea hem te džana so adžikerela amendar tano te proučina i Biblija (Dikh o pasus 9)d
9. Sar šaj te sikave kaj ceninea i Biblija?
9 Sikljov te cenine e Devleskoro Lafi, i Biblija. Samo latar šaj te džane o čačipe bašo Jehova hem baši leskiri namera tuja. Ka sikave kaj ceninea la agjaar so ka čitine la sekova dive, ka spremine tut angleder te avel okova so proučinea lea hem ka primenine adava so sikljovea (Ps. 119:97, 99; Jovan 17:17). Dali isi tut tlo raspored bašo čitibe i Biblija sekova dive? Dali ikerea tut ki leste?
10. Koja tani jekh buti so kerela i Biblija te ovel posebno?
10 Jekh buti so kerela i Biblija te ovel posebno tani adaja so ki late isi izveštaija bašo Isus kola so pišingje len manuša so dikhle le. Adala tane o edinstvena točna izveštaija kola so objasninena so kergja o Isus baši tuke. Džikote sikljovea bašo adava so vakergja hem so kergja o Isus, verojatno ka mange te ove leskoro amal.
11. So ka pomožinel tuke panda poviše te mange e Jehova?
11 Sikljov bašo Isus, hem tlo mangipe sprema o Jehova ka bajrol. Soske? Adaleske so o Isus sovršeno sikavela ple Dadeskere osobine (Jovan 14:9). Sprema adava, kobor poviše sikljovea bašo Isus, doborom poviše ka haljove hem ka cenine e Jehova. Razmislin bašo sočuvstvo so sikavgja o Isus sprema o manuša kolen so o javera dikhena sine potele pestar adaleske so sine čorole, nasvale, hem slaba. Isto agjaar, razmislin bašo praktična sovetija so dengja amen, hem bašo adava kobor tlo životo ovela pošukar keda šunea len (Mat. 5:1-11; 7:24-27).
12. Ko so najverojatno ka pottikninel tut adava so ponadari da ka sikljove bašo Isus?
12 Tlo mangipe sprema o Isus najverojatno ka bajrol sa poviše keda hor ka razmisline baši žrtva so dengja la te šaj te oven prostime amare grevija (Mat. 20:28). Keda ka haljove kaj o Isus spremno mulo tuke, verojatno ka ove pottiknimo te kaine tut hem te moline e Jehova te prostinel tuke (Dela 3:19, 20; 1. Jov. 1:9). A keda ka počmine te mange e Jehova hem e Isuse, ka mange te ove okolencar so isto agjaar mangena len.
13. So dela tut o Jehova?
13 Sikljov te mange okolen so mangena e Jehova. Šaj tli familija ili o amala so sine tut angleder nane te haljoven soske mangea te de lafi kaj ka služine e Jehovaske. Šaj čak ka protivinen pe tuke. O Jehova ka pomožinel tuke agjaar so ka del tut duhovno familija. Ako ačhovea paše e phralencar hem e phenjencar ko sobranie, ola ka den tut o mangipe hem i poddrška kola so valjanena tuke (Mar. 10:29, 30; Evr. 10:24, 25). Sar so ka nakhel o vreme, šaj nekoj tari tli familija ka počminel te služinel e Jehovaske hem ka živinel sprema leskere merilija (1. Pet. 2:12).
14. So sikljovea bašo e Jehovaskere merilija taro 1. Jovanovo 5:3?
14 Sikljov te cenine e Jehovaskere merilija hem te ikere tut ki lende. Angleder te pendžare e Jehova, šaj korkori odlučinea sine soj šukar a soj lošno, ama akana haljovea kaj leskere merilija tane pošukar (Ps. 1:1-3; čitin 1. Jovanovo 5:3). Razmislin bašo sovetija kola so i Biblija dela len e romenge, e romnjenge, e roditelenge hem e čhavenge (Ef. 5:22 — 6:4). Dali tli familija tani pobahtali adaleske so šunea akala sovetija? Dali uljan pošukar manuš adaleske so šunea o mudra sovetija taro Jehova bašo adava save amala valjani te oven tut? Dali sian pobahtalo? (Izr. 13:20; 1. Kor. 15:33). Verojatno tano agjaar.
15. So šaj te pomožinel tuke ako na džanea sar te primenine nesavo biblisko načelo?
15 Ponekogaš šaj tuke pharo te haljove sar te primenine nesavo biblisko načelo. Adaleske o Jehova preku pli organizacija dela amen bibliska publikacie kola so šaj te pomožinen amenge te razlikujna o ispravno taro pogrešno (Evr. 5:13, 14). Džikote čitinea len hem proučinea len, ka dikhe kobor tane praktična hem korisna o sovetija ki lende, hem verojatno ka mange te ove delo tari e Jehovaskiri organizacija.
16. Sar o Jehova organiziringja ple slugen?
16 Sikljov te mange hem te poddržine e Jehovaskere organizacija. O Jehova organiziringja ple slugen ko sobranija. Poglavari upro sa o sobranija tano o Isus (Ef. 1:22; 5:23). Ov mukhlja jekh tikni grupa pomazime murša te organizirinen i buti baši koja so dengja zapoved te kerel pe avdive. O Isus baši akaja grupa vakergja kaj tani „verno hem razborito robo“. Adala phralja seriozno kerena pli odgovornost te den amen duhovno hrana hem zaštita (Mat. 24:45-47). Jekh način sar o verno robo grižinela pe sekole jekheske amendar tano agjaar so čhivgja sposobna murša te služinen sar starešine kola so predvodinena hem zaštitinena amen (Isa. 32:1, 2; Evr. 13:17; 1. Pet. 5:2, 3). O starešine tane spremna te keren sa so šaj baši tute, te den tut i uteha so valjanela tuke hem te pomožinen tuke te ove panda popaše e Jehovaja. Ama, jekh taro najvažna bukja so šaj te keren tuke tani te pomožinen tut te sikave e javeren bašo Jehova (Ef. 4:11-13).
17. Sprema Rimjanite 10:10, 13, 14, soske vakeraja e javerenge bašo Jehova?
17 Pomožin e javerenge te zamangen e Jehova. O Isus vakergja ple sledbenikonge te sikaven e javeren bašo Devel (Mat. 28:19, 20). Šaj te slučinel pe nekoj te šunel akaja zapoved samo adaleske so osetinela pe dolžno. Ama, sar so bajrola tlo mangipe sprema o Jehova, ka oven tut o ista čuvstvija sar so sine e apostolen e Petare hem e Jovane, kola so vakergje: „Amen našti te na kera lafi bašo adava so dikhlem hem šungjem“ (Dela 4:20). Ustvari, isi li nešto pošukar taro adava te pomožine nekaske te mangel e Jehova? Zamislin tuke kobor sine bahtalo o propovedniko o Filip keda pomožingja e Etiopjaneske te doznajnel o čačipe taro sveta spisija hem te krstinel pe! Ako tu da sar o Filip sian poslušno ki e Isuseskiri zapoved te propovedine, sikavea kaj mangea te ove e Jehovaskoro svedoko. (Čitin Rimjanite 10:10, 13, 14.) Slično sar o Etiopjani, ko krajo verojatno ka vakere: „So čhinavela man te krstinav man?“ (Dela 8:36).
18. So ka dikha ki naredno statija?
18 Keda ka odlučine te krstine tut, ka ane i najvažno odluka ko tlo životo. Adaleske so akava čekori tano but seriozno, mora šukar te razmisline so značinela. So valjani te džane bašo krstibe? So valjani te kere angleder hem otkeda ka krstine tut? Akala pučiba ka oven odgovorime ki naredno statija.
GILI 2 Jehova tlo anav
a Nesave so mangena e Jehova nane sigurna dali tane spremna te krstinen pe hem te oven leskere sluge. Ako tu da sian jekh lendar, akaja statija ka pomožinel tuke te razmisline kola bukja šaj te kere te šaj te krstine tut.
b Adaleske so sarine siem različna, nesave amendar šaj ka primeninen ko pojaver redo o predlogija soj dende potele.
c Poviše primerija bašo akava isi ki brošura Dali životot e Božje delo?
d OBJASNIMI SLIKA: Jekh phen dela traktati jekhe terne džuvljake so bikinela ko pazari.