STATIJA PROUČIBASKE 30
GILI 36 Te arakha amaro vilo
So šaj te sikljova taro izraelska carija?
Palem ka dikhen i razlika maškar o pravedno hem o lošno manuš, maškar adava so služinela e Devleske hem adava so na služinela leske (MAL. 3:18)
SO KA SIKLJOVA
Ka dikha sprema kola bukja o Jehova proceningja dali nesavo izraelsko cari sine šukar ili lošno, soske adava ka pomožinel amenge te haljova so o Jehova očekujnela amendar.
1-2. So vakerela amenge i Biblija bašo nesave izraelska carija?
KI BIBLIJA pišinela bašo poviše taro 40 murša kola so sine izraelska carija.a Ki late otvoreno vakerela pe bašo nesave bukja kola so ola kergje len. Na primer, čak nesave šukar carija kergje nesave lošna bukja. Te razmislina bašo primer e Davideskoro kova so sine šukar cari. O Jehova baši leste vakergja: „Mlo sluga o David... džala sine pali mande celo ple vilea, kerindor samo adava soj ispravno ko mle jakhja“ (1. Car. 14:8). Sepak, o David kergja seksualno nemoral ženime romnjaja hem kergja plani te ovel mudardo lakoro rom (2. Sam. 11:4, 14, 15).
2 Tari javer strana, but taro carija so na sine verna e Jehovaske kergje nesave šukar bukja. Na primer, o Rovoam anglo e Jehovaskere jakhja kerela sine lošnipe (2. Let. 12:14). Sepak, ov šungja e Jehovaskiri zapoved agjaar so dozvolingja deš plemija taro leskoro carstvo te odvojnen pe. Isto agjaar, kergja but dizja te oven pozorale ko leskoro carstvo hem zaštitingja e Devleskere narodo taro dušmanja (1. Car. 12:21-24; 2. Let. 11:5-12).
3. Kova važno pučibe šaj pučaja amen hem so ka dikha ki akaja statija?
3 Keda razmislinaja bašo sa akava, šaj pučaja amen akava važno pučibe: „Ako o izraelska carija kergje hem šukar hem lošna bukja, sprema kola bukja o Jehova odlučingja dali jekh cari tano verno anglo leskere jakhja?“ O odgovor taro akava pučibe ka pomožinel amenge te haljova so očekujnela o Jehova amendar. Ka kera lafi bašo trin bukja kola so o Jehova lelja ko predvid keda proceninela sine dali o izraelska carija sine šukar ili lošna — dali mangena le sine celo vilea, dali iskreno kainena pe sine, hem dali služinena leske sine ko ispravno način.
MANGLE E JEHOVA CELO VILEA
4. Koja sine jekh razlika maškar o verna carija hem okola so na sine verna?
4 O carija kolende so o Jehova dikhela sine šukar, služinena leske sine celo vilea.b O šukar cari o Josafat „celo vilea“ rodela sine e Jehova (2. Let. 22:9). Bašo Josija ki Biblija pišinela: „Angleder leste na sine asavko cari kova so irangja pe ko Jehova celo ple vilea“ (2. Car. 23:25). A so te vakerel pe bašo Solomon kova so keda phurilo počmingja te kerel lošna bukja? Ki Biblija baši leste pišinela: „Na sine više verno e Jehovaske celo vilea“ (1. Car. 11:4). A bašo Avijam, jekh javer cari so na sine verno, ki Biblija pišinela: „Leskoro vilo na sine celosno e Jehovaja“ (1. Car. 15:3).
5. Objasnin so značinela te služinel pe e Jehovaske celo vilea.
5 Tegani, so značinela te služinel pe e Jehovaske celo vilea? Okova so služinela e Jehovaske celo vilea, na kerela adava adaleske so mora nego adaleske so but mangela le hem hor poštujnela le. Hem ov prodolžinela te kerel akava ko celo plo životo.
6. Sar šaj ponadari da te služina e Jehovaske celo vilea? (Izreki 4:23; Matej 5:29, 30).
6 Sar šaj te dža palo primer e verna carengoro kola so mangle e Jehova celo vilea? Agjaar so ka izbegina sa so šaj te slabonkerel amaro mangipe sprema o Jehova. Na primer, mora te pazina savi zabava birinaja. Isto agjaar, mora te pazina kasaja družinaja amen hem te arakha amen taro materijalizam. Ako primetinaja kaj nesavi buti kerela amaro mangipe sprema o Jehova te slabonel, tegani odma valjani te kera nešto. (Čitin Izreki 4:23; Matej 5:29, 30.)
7. Soske valjani te arakha amen taro štetna vlijanija?
7 Na smejnaja te dozvolina amaro vilo te ovel podelimo. Ako na pazinaja, šaj te počmina te mislina kaj adaleske so siem but zafatime duhovna aktivnostencar, na valjani te arakha amen taro štetna vlijanija. Te vakera jekh primer. Zamislin tuke kaj sian avrijal hem tano but šudro hem isi bari bavlal. Keda resea khere, tharea nešto te šaj te takjove. Ama so ka ovel ako mukhea o udara phravdo? But sigate o šudro ka khuvel andre. So sikljovaja taro akava primer? Amen valjani te kera but poviše nego samo te la tari duhovno hrana koja so pomožinela amenge te ova popaše e Jehovaja. Mora, agjaar te vakera, te phanda o udar amare vileskoro te šaj ma te khuvel o šudro „vozduh“ akale svetoskoro, javere lafencar te na dozvolina o štetna vlijanija te slabonkeren amaro mangipe sprema o Jehova hem te keren amaro vilo te ovel podelimo (Ef. 2:2).
OLA KAINGJE PE BAŠO PUMARE GREVIJA
8-9. Sar reagiringje o carija, o David hem o Ezekija, keda sine ukorime? (Dikh i slika tari strana.)
8 Sar so dikhlem poupre, o cari o David kergja seriozno grevo. Ama keda o proroko o Natan vakergja leske sar osetinela pe o Jehova bašo leskoro grevo, o David ponizno kaingja pe (2. Sam. 12:13). Ov na glumingja kaj leske žal bašo adava so kergja samo te šaj te hovavel e Natane ili te izbeginel i kazna. Taro lafija e Davideskere soj pišime ko 51-to Psalm dikhjola kaj ov čače kaingja pe (Ps. 51:3, 4, 17, natpis).
9 O cari o Ezekija isto agjaar grešingja e Jehovaske. Ki Biblija pišinela: „Leskoro vilo ulo gordo. Adaleske, o Devel holjangja leske ama isto agjaar hem e Judake hem e Erusalimeske“ (2. Let. 32:25). Soske o Ezekija ulo gordo? Šaj adaleske so sine barvalo, šaj baši pobeda upro o Asircija ili adaleske so sine čudoja sasljardo taro jekh nasvalipe kolestar so merela pe. Šaj baš i gordost čhivgja le te sikavel plo barvalipe e Vavilonconge, a bašo adava o proroko o Isaija ukoringja le (2. Car. 20:12-18). Ama, isto sar o David, o Ezekija da ponizno kaingja pe (2. Let. 32:26). Ko krajo, sar dikhlja o Jehova ko Ezekija? Ov dikhlja ki leste sar verno cari. Ki Biblija baši leste pišinela: „Kerela sine adava soj ispravno anglo e Jehovaskere jakhja“ (2. Car. 18:3).
O cari o David hem o cari o Ezekija ponizno kaingje pe keda sine ukorime bašo pumare grevija (Dikh ko pasusija 8-9)
10. Sar reagiringja o cari o Amazija ko sovet so dobingja le?
10 Različno taro David hem taro Ezekija, o Amazija — kova so sine cari ki Juda — kerela sine adava soj ispravno anglo e Jehovaskere jakhja, ama na služingja leske celo vilea (2. Let. 25:2). Kote grešingja? Otkeda o Jehova pomožingja le te pobedinel e Edomcon, o Amazija počmingja te klanjinel pe lengere devlenge.c Keda e Jehovaskoro proroko kergja lea lafi bašo adava, o cari na manglja te šunel le hem brkingja le (2. Let. 25:14-16).
11. Sprema 2. Korinkjanja 7:9, 11, so mora te kera te šaj o Jehova te prostinel amenge? (Dikh hem o slike.)
11 So sikljovaja taro akala primerija? Valjani te kaina amen bašo amare grevija hem te kera sa so šaj te na kera len palem. So ako dena amen sovet o starešine čak bašo nešto so na dikhjola doborom seriozno? Na valjani te mislina kaj o Jehova na mangela amen ili palem kaj e starešinen isi len nešto protiv amende. Čak e šukar izraelsko carenge valjangja sovet hem ukor (Evr. 12:6). Keda ka dobina sovet valjani 1) ponizno te prifatina le, 2) te kera o potrebna promene hem 3) ponadari da te služina e Jehovaske celo vilea. Ako kainaja amen bašo amare grevija o Jehova ka prostinel amenge. (Čitin 2. Korinkjanja 7:9, 11.)
Keda dobinaja sovet valjani 1) ponizno te prifatina le, 2) te kera o potrebna promene hem 3) ponadari da te služina e Jehovaske celo vilea (Dikh ko pasus 11)f
OLA SLUŽINGJE E JEHOVASKE KO ISPRAVNO NAČIN
12. Ko so posebno razlikujnena pe sine o verna carija taro okola so na sine verna?
12 O carija kolende so o Jehova dikhela sine sar verna služinena sine leske ko ispravno način, a pottikninena sine e Jehovaskere narodo da te kerel o isto. Džangjola pe, sar so dikhlem, ola kergje greške. Ama, ola služingje samo e Jehovaske celo vilea hem but trudingje pe te čistinen i phuv taro idolopoklonstvo.d
13. Soske o cari o Ahav na sine verno anglo e Jehovaskere jakhja?
13 So šaj te vakera bašo carija kola so anglo e Jehovaskere jakhja na sine verna? Ola na kergje samo lošna bukja. Na primer, čak o lošno cari o Ahav dži negde sikavgja poniznost hem kaingja pe keda šungja kaj o Navutej sine mudardo leskoro sebepi (1. Car. 21:27-29). Ov isto agjaar, gradingja dizja hem angja pobede bašo Izrael (1. Car. 20:21, 29; 22:39). Ama, adaleske so vlijajnela sine leske i romni, o Ahav sine pendžardo palo adava so širinela sine idolopoklonstvo hem ov nikogaš na kaingja pe bašo adava (1. Car. 21:25, 26).
14. a) Soske o Jehova ko Rovoam na dikhlja sar verno cari? b) Koja isto buti kerena sine poviše carija kola so na sine verna?
14 Te dikha o primer e Rovoameskoro — jekh javer cari kova so na sine verno e Jehovaske. Sar so dikhlem angleder ov kergja but šukar bukja džikote vladingja. Ama keda leskoro carstvo ulo postabilno, ov čhinavgja te ikerel e Jehovaskoro zakoni hem počmingja te obožavinel hovavne devlen (2. Let. 12:1). Ottegani, ov ponekogaš služinela sine e Jehovaske a ponekogaš obožavinela sine e hovavne devlen (1. Car. 14:21-24). O Rovoam hem o Ahav na sine o edinstvena carija kola so čhinavgje te služinen e Jehovaske ko ispravno način. Ustvari, poviše taro carija so na sine verna obožavinena sine hovavne devlen hem pottikninena sine e javeren da te keren o isto. Taro akava jasno dikhaja kaj keda o Jehova odlučinela sine dali jekh cari tano šukar ili lošno, jekh taro najvažna bukja so lelja ko predvid sine adava dali ov služingja leske ko ispravno način.
15. Soske e Jehovaske tano važno leskoro narodo te obožavinel le ko ispravno način?
15 Soske e Jehovaske sine but važno o carija te služinen leske ko ispravno način? Jekh pričina sine adaja so sine len odgovornost te pomožinen e narodoske te služinel e Jehovaske ko ispravno način. Isto agjaar, keda o manuša obožavinena hovavne devlen adava čhivela len te keren javera da seriozna grevija hem te postapinen lošno e javerencar (Osi. 4:1, 2). Osven adava, o izraelska carija hem o izraelsko narodo sine ko zavet e Jehovaja. Adaleske, keda ola na sine verna e Jehovaske hem obožavinena sine hovavne devlen, i Biblija sporedinela adava preljubaja (Erem. 3:8, 9). Keda nekoj ka kerel preljuba grešinela ple bračno partnereske hem phagela leskoro vilo. Slično, keda nekoj so dengja zavet e Jehovaske počminela te služinel hovavne devlenge ov grešinela leske hem but dukhavela lee (5. Moj. 4:23, 24).
16. Ko so posebno razlikujnela pe anglo e Jehovaskere jakhja jekh šukar manuš taro lošno?
16 So šaj te sikljova? Džangjola pe, mora te ova odlučna te izbegina sa soj povrzimo e hovavne religijaja. Ama, isto agjaar mora sekogaš te obožavina e Jehova ko način sar ov so mangela hem te ačhova zafatime ki služba baši leste. O proroko o Malahija jasno vakergja savi razlika isi anglo e Jehovaskere jakhja maškar jekh šukar hem lošno manuš. Ov pišingja: „Palem ka dikhen i razlika maškar o pravedno hem o lošno manuš, maškar adava so služinela e Devleske hem adava so na služinela leske“ (Mal. 3:18). Adaleske, na smejnaja te mukha ništo — pa čak ni amari nesovršenost hem o greške — doborom te obeshrabrinen amen so ka čhinava te služina e Devleske. Keda nekoj čhinavela te služinel e Jehovaske kerela seriozno grevo.
17. Soske valjani te pazina kasaja ka ženina amen?
17 Ako sian korkori hem razmislinea te ženine tut, šaj te pomožinen tuke e Malahijaskere lafija džikote birinea bračno partneri. Razmislin bašo akava: Nekas šaj te oven le nesave šuže osobine, ama ako na služinela e čačutne Devleske, dali ko momenti ov tano pravedno anglo e Jehovaskere jakhja? (2. Kor. 6:14). Ako ženinea tut asavkea, dali adava ka pomožinel tuke te ačhove verno e Jehovaske? Razmislin: E Solomoneskere romnjen šaj sine len nesave šukar osobine. Ama, ola na služinena sine e Jehovaske hem hari po hari čhivgje le te počminel te obožavinel hovavne devlen (1. Car. 11:1, 4).
18. Bašo so valjani o roditelija te sikaven pumare čhaven?
18 Tumen o roditelija, šaj te koristinen o primerija e carengere soj ki Biblija te šaj te pomožinen tumare čhavenge te ovel len želba te služinen e Jehovaske. Pomožinen lenge te haljoven kaj o Jehova dikhela sine šukar ko okola carija kola so služingje leske hem so pottikningje e narodo da kerel o isto. Sikaven tumare čhaven lafencar hem tumare primerea kaj o duhovna bukja — sar soj o proučibe i Biblija, o džajbe ko sostanokija hem ki služba — valjani te oven lenge ko prvo than ko životo (Mat. 6:33). Ako na kerena adava, tumare čhave šaj te počminen te služinen e Jehovaske samo adaleske so tumen sien e Jehovaskere svedokija. A adava šaj te kerel o čačutno obožavibe te na ovel lenge ko prvo than, pa čak šaj ka čhinaven te služinen e Jehovaske.
19. Savi nadež isi okolenge so čhinavgje te služinen e Jehovaske? (Dikh hem i ramka „Tu šaj te irane tut ko Jehova!“)
19 Ako nekoj čhinavela te služinel e Jehovaske, dali leske nane više nadež? Na, adaleske so ov šaj te kainel pe hem palem te počminel te služinel e Jehovaske. Te šaj te kerel adava, ov šaj ka valjani te cidel pli gordost hem te prifatinel pomoš taro starešine (Jak. 5:14). Vredinela te trudinel pe soske agjaar ka šaj palem te ovel amal e Jehovaja!
20. Ako džaja palo primer e verna carengoro, sar ka dikhel o Jehova ki amende?
20 So siklilem taro izraelska carija? Šaj te ova sar o verna carija ako ponadari da služinaja e Jehovaske celo vilea. Te sikljova taro amare greške, te kaina amen hem te kera o potrebna promene. Isto agjaar, te na bistra kobor tano važno ponadari da te služina e jekhe čačutne Devleske. Ako ačhovea verno e Jehovaske, ov ka dikhel ki tute sar nekoj so kerela adava soj ispravno anglo leskere jakhja.
GILI 45 O misle mle vileskere
a Ki akaja statija e lafencar „izraelska carija“ mislinela pe ko sa o carija so vladinena sine e Jehovaskere narodoja, bizi razlika dali vladinena sine upro duj plemija ko carstvo Juda ili upro deš plemija ko carstvo Izrael ili upro sodešuduj plemija.
b OBJASNIME LAFIJA: I Biblija but puti koristinela o lafi „vilo“ te šaj te opišinel celi ličnost e manušeskiri ili javere lafencar savo tano andraldan, kote soj vklučime leskere želbe, misle, sklonostija, stavija, sposobnostija, motivija hem celija.
c Dikhjola kaj sine običaj o paganska carija te obožavinen e devlen e narodongere kolen so pobedinena len sine.
d O cari o Asa kergja phare grevija (2. Let. 16:7, 10). Ama i Biblija vakerela kaj ov kerela sine adava soj ispravno anglo e Jehovaskere jakhja. Keda e Jehovaskoro proroko ukoringja le, o Asa ko početok na šungja o sovet ama šaj pokasno kaingja pe. O Jehova dikhlja kaj le sine le poviše šukar osobine nego lošna. Isto agjaar, šukar tano te džana adava so o Asa služingja samo e Jehovaske hem džikote ov vladingja but trudingja pe te čistinel i phuv taro idolopoklonstvo (1. Car. 15:11-13; 2. Let. 14:2-5).
e O prva duj zapovedija taro e Mojseeskoro zakoni zabraninena sine te obožavinel pe bilo kas ili bilo so javer osven e Jehova (2. Moj. 20:1-6). Akava sikavela amenge kaj e Jehovaske tano but važno te obožavina le ko ispravno način.
f OBJASNIME SLIKA: Jekh terno starešina vakerela jekhe phraleske kaj tano sekirimo bašo adava so isi le navika te piel. O phral ponizno prifatinela o sovet, kerela o potrebna promene hem ponadari da verno služinela e Jehovaske.