Terne phraljalen, džan palo primer e Markoskoro hem e Timoteeskoro

1-2. So šaj sine te čhinavel e Marko hem e Timotee te šaj poviše te služinen e javerenge?

TERNE PHRALJALEN dali mangena te keren poviše ki služba bašo Jehova te šaj panda poviše te pomožinen e phralenge hem e phenjenge ko tumaro sobranie? Sigurno kaj mangena. But siem srekjna keda dikhaja kaj but terne phralja mangena te služinen e javerenge (Ps. 110:3). Sepak, šaj isi tumen predizvikija. Na primer, dali sian ko duj gogja te kere poviše ki služba bašo Jehova adaleske so na džanea savo ka ovel tlo životo, ili kote šaj o Jehova te bičhalel tut? Ili šaj odbingjan nesavi zadača adaleske so daraja kaj nane šukar te kere la. Ako oja, na osetinea tut samo tu agjaar.

² E Marko hem e Timotee sine len slična predizvikija, ama adava so na džanle savo ka ovel lengoro životo ili adava so na sine len dovolno iskustvo, na čhinavgja len te služinen e javerenge. Keda o Pavle hem o Varnava vikingje e Marko te džal lencar ko lengoro prvo misionersko patujbe, šaj o Marko živinela sine ple dajaja ko pumaro šužo hem udobno kher (Apo. 12:12, 13, 25). O Marko mukhlja plo kher te šaj te kerel poviše ki služba bašo Jehova. Prvo, selingja pe ki Antiohija. Palo adava, zaedno e apostol Pavlea hem e Varnavaja patujnela sine ko javera dur thana (Apo. 13:1-5). Slično sar leste, o Timotej verojatno živinela sine ple roditelencar keda o Pavle vikingja le te džal lea te propovedinel. Adaleske so sine terno hem na sine iskusno, o Timotej šaj sine te mislinel peske kaj nane dovolno sposobno baši adaja zadača (Sporedin 1. Korinkjanja 16:10, 11 hem 1. Timotej 4:12.) Sepak, ov prifatingja e Pavleskiri pokana hem adaleske sine le but blagoslovija (Apo. 16:3-5).

3. a) Kotar džanaja kaj o Pavle but ceningja e Marko hem e Timotee? (2. Timotej 4:6, 9, 11; dikh hem o slike.) b) Kola pučiba ka dikha len ki akaja statija?

³ O Marko hem o Timotej khedingje skapoceno iskustvo hem siklile te grižinen pe bašo but različna odgovornostija ko sobranie, panda džikote sine terne. O Pavle doborom but ceninela sine akale terne phralen so pokasno keda halilo kaj leskoro životo panda hari ka završinel ov manglja ola te oven uzi leste. (Čitin 2. Timotej 4:6, 9, 11.) Kola osobine so sine e Marko hem e Timotee kergje o Pavle te zamangel len? Sar o terne phralja šaj te džan palo lengoro primer hem sar šaj e Pavleskoro ljubezno sovet te pomožinel e terne phralenge avdive?

DŽA PALO PRIMER E MARKOSKORO — SPREMNO SLUŽIN E JAVERENGE

4-5. Sar o Marko sikavgja kaj mangela te služinel e javerenge?

⁴ Te služinel pe e javerenge šaj te značinel but te trudine tut te pomožine lenge hem ponadari te kere adava čak keda tano pharo. O Marko sine šukar primer bašo akava. Keda o Pavle odbingja te lel le pea ko dujto misionersko patujbe, o Marko verojatno sine povredimo hem razočarimo (Apo. 15:37, 38). Ama, adava na čhinavgja le te služinel e phralenge hem e phenjenge.

⁵ O Marko prifatingja te služinel ko javer than zaedno ple bratučetea e Varnavaja. Okolu 11 berš pokasno keda o Pavle prvo puti sine phanlo ko Rim, o Marko sine maškar okola so pomožingje leske (Filem. 23, 24). Ustvari, o Pavle doborom but ceningja i pomoš taro Marko so baši leste vakergja kaj ov but pomožingja le hem utešingja le (Kol. 4:10, 11).

6. Sar koristingja e Markoske adava so družinela pe sine zrela hristijanencar? (Dikh i fusnota.)

⁶ E Marko sine le but šuže iskustvija adaleske so sine paše amal e zrela hristijanencar. Otkeda nesavo vreme sine e Pavlea ko Rim, o Marko gelo ko Vavilon te šaj te sorabotinel e apostol Petarea. Ola doborom ule paše so o Petar vakergja „o Marko mlo čhavo“ (1. Pet. 5:13). O Petar verojatno vakerela sine ple terne amaleske but interesna detalija bašo e Isuseskoro životo hem služba kola so o Marko pokasno pišingja len ko plo evangelie.a

7. Sar jekh terno phral so vikinela pe Seng-Vu gelo palo primer e Markoskoro? (Dikh hem i slika.)

⁷ O Marko ačhilo zafatimo ki služba bašo Jehova hem ačhilo paše duhovno zrela phralencar. Sar šaj te dža palo e Markoskoro primer? Šaj mangea te kere nesavi zadača ki služba bašo Jehova ama panda na pherea o uslovija bašo adava. Ako tano agjaar, tegani ov strplivo tuja hem ponadari da rode javera načinija sar šaj te služine e Jehovaske hem ko sobranie. Te dikha o primer jekhe phraleskoro so vikinela pe Seng-Vu, kova so akana služinela sar starešina. Keda sine poterno sine le navika te sporedinel pe javere terne phralencar. Nesave lendar dobingje zadače ko sobranie, a ov na. O Seng-Vu sine povredimo hem obeshrabrimo hem adaleske kergja lafi bašo adava nesave zrela phralencar. Jekh starešina vakergja leske te kerel adava so šaj te služinel e javerenge čak ako ponekogaš o javera nane te primetinen adava so kerela. Akava sovet pottikningja le te pomožinel e pophurenge hem okolenge kaske so valjani sine prevoz dži ki dvorana. Keda setinela pe ko adava vreme ov vakerela: „Haliljum so čače značinela te služine e javerenge poviše. Počmingjum te ovav poradosno soske pomožinava sine e javerenge ko praktično način“.

DŽA PALO PRIMER E TIMOTEESKORO — SIKAV MANGIPE HEM GRIŽIN TUT E JAVERENGE

8. Soske o Pavle biringja e Timotee te patujnel lea? (Filipjanja 2:19-22)

⁸ E Pavleske valjanena sine phralja kola so sine hrabra te patujnen lea keda valjani sine te iranel pe ko dizja kote so sine progonimo. Ov prvo biringja e Sila te džal lea, kova so sine jekh iskusno hristijani (Apo. 15:22, 40). Pokasno, ov biringja e Timotee da te džal lea. Soske o Pavle manglja o Timotej te džal lea? Jekh pričina sine adaja so e Timotee sine le šukar anav anglo javera (Apo. 16:1, 2). Isto agjaar, ov čače grižinela pe sine e manušenge. (Čitin Filipjanja 2:19-22.)

9. Sar o Timotej sikavgja kaj čače grižinela pe ple phralenge hem phenjenge?

⁹ Panda taro vreme keda počmingja te služinel zaedno e Pavlea, o Timotej sikavgja kaj poviše grižinela pe e javerenge nego peske. Adaleske, e Pavle šaj sine te ovel le doverba ki leste keda mukhlja le ki Verija te šaj te ohrabrinel adari e neve učenikon (Apo. 17:13, 14). Ki adaja prilika, o Timotej sigurno šaj sine te sikljol but taro primer e Silaskoro kova so isto agjaar ačhilo ki Verija. Ama pokasno, o Pavle bičhalgja e Timotee ko Solun korkori te šaj te ohrabrinel e hristijanen ki adaja diz (1. Sol. 3:2, fus.). Ko sledna 15 berš o Timotej siklilo te rovel „okolencar so rovena“ agjaar so sikavela sine sočuvstvo sprema sekaste so sine le muka (Rim. 12:15; 2. Tim. 1:4). Sar šaj o terne phralja avdive te džan palo e Timoteeskoro primer?

10. Sar jekh phral so vikinela pe Vu Džej siklilo poviše te interesinel pe e javerenge?

¹⁰ Jekh phral so vikinela pe Vu Džej, siklilo poviše te interesinel pe e javerenge. Keda sine terno leske sine pharo te kerel lafi e pophure phralencar hem phenjencar. Adaleske keda sine ki dvorana samo ka pozdravinel pe sine lencar hem ka cidel pe. Jekh starešina vakergja leske te počminel te kerel lencar lafi agjaar so ka vakerel lenge so ceninela ki lende. Isto agjaar, akava starešina pottikningja le te razmislinel so šaj interesinela okole kasaja so kerela lafi. O Vu Džej primeningja o sovet so dobingja le. Ov avdive služinela sar starešina hem vakerela: „Akana mange polokho te kerav lafi manušencar soj ki različno vozrast. Radosno sium so akana pošukar haljovava save pharipa isi e javeren. Adava pomožinela mange te džanav so čače valjani e phralenge hem e phenjenge hem sar te pomožinav lenge“.

11. Sar šaj o terne phralja te sikljoven poviše te grižinen pe e javerenge ko lengoro sobranie? (Dikh hem i slika.)

¹¹ Terne phraljalen, tumen da šaj te sikljoven poviše te grižinen tumen e javerenge. Keda sien ko sostanokija keren lafi manušencar soj tari različno vozrast hem poteklo, pučen len sar tane, a palo adava šunen. Sar so nakhela o vreme ka doznajnen sar šaj te pomožinen lenge. Šaj ka doznajnen kaj nesave pophure bračno pareske valjani pomoš te šaj te sikljovel sar te koristinel i aplikacija JW Li­brary^®. Ili šaj ka doznajnen kaj valjani lenge nekoj kasaja so ka šaj te džan ki služba. Dali šaj te pomožinen asavke phralenge hem phenjenge te džanen sar te koristinen pumare elektronska uredija ili dali šaj te džan lencar zaedno ki služba? Adalea so ka oven spremna te pomožinen e javerenge, ka oven šukar primer sarinenge.

E PAVLESKORO SOVET ŠAJ TE POMOŽINEL TUKE

12. Sar šaj e Pavleskoro sovet dži ko Timotej te pomožinel e terne phralenge?

¹² O Pavle dengja e Timoteeske praktično sovet te šaj te pomožinel leske te ovel le posrekjno životo hem te ovel uspešno ki služba (1. Tim. 1:18; 2. Tim. 4:5). Terne phraljalen, tumenge da šaj e Pavleskoro sovet te pomožinel. Sar? Čitinen o solduj pismija e Pavleskere dži ko Timotej sar te phene tane pišime tumenge hem primetinen kova sovet šaj te primeninen ko tumaro životo. Te dikha nekobor primerija.

13. Soj vklučimo ko adava te ove phanlo e Jehovaja?

¹³ „Vežbin te služine e Devleske celo vilea“ (1. Tim. 4:7b). So značinela nekoj te služinel e Devleske celo vilea? Adava značinela nekoj te osetinel pe but phanlo e Jehovaja hem te mangel te kerel adava so radujnela le. Ama adaleske so na osetinaja amen agjaar avtomatski, valjani but te trudina amen. So valjani te kera? O grčko lafi soj prevedimo sar „vežbin“ but puti koristinela pe sine te šaj te opišinel pe kobor naporno vežbinena o atletičarija kola so spreminena pe bašo natprevar. Lenge valjani sine samodisciplina. Amenge da valjani samodisciplina te šaj te razvina navike kola so ka pomožinen amen te šaj te ova panda popaše e Jehovaja.

14. Savi valjani te ovel amari cel džikote čitinaja i Biblija? Vaker primer.

¹⁴ Džikote trudinea tut te ovel tut navika te čitine i Biblija, ma bistre kaj tli cel tani te ove popaše e Jehovaja. Na primer, keda čitinea o izveštaj bašo Isus hem bašo terno poglavari kova so sine barvalo, so sikljovea lestar bašo Jehova? (Marko 10:17-22). O terno manuš verujnela sine kaj o Isus tano o Mesija ama na sine le dovolno vera te šaj te ovel leskoro učeniko. Sepak, o Isus zamanglja akale manuše. Sigurno pogodinela tut o način sar o Isus kergja lafi akale terne manušea. Dikhjola pe kaj o Isus manglja ov te anel mudro odluka. Isto agjaar, o Isus sikavgja e Jehovaskoro mangipe sprema adava terno manuš (Jovan 14:9). Džikote razmislinea bašo akava izveštaj hem bašo tle okolnostija puč tut: „So valjani te kerav te šaj te ovav popaše e Jehovaja hem te služinav e javerenge poviše?“

15. Soske tano važno jekh terno phral te ovel šukar primer e javerenge? Vaker primer (1. Timotej 4:12, 13).

¹⁵ „Ov primer e verna manušenge“. (Čitin 1. Timotej 4:12, 13.) O Pavle na samo so pottikningja e Timotee te sikljol šukar te čitinel hem te sikavel, nego isto agjaar ov manglja te oven le šukar osobine sar soj, mangipe, vera hem čisto ponašibe. Soske? Adaleske so adava so nekoj kerela tano but považno taro adava so vakerela. Te vakera kaj dobingjan zadača te ikere govor bašo adava sar šaj te ova porevna ki služba. Nane te ladža te kere lafi baši adaja tema ako tu dea tlo najšukar ki služba. O javera ka oven pospremna te primeninen adava so vakerea ako tu sian šukar primer ko adava (1. Tim. 3:13).

16. a) Ko kola pandž podračja šaj jekh terno hristijani te ovel šukar primer? b) Sar šaj jekh terno phral te ovel primer ko „keribe lafi“?

¹⁶ Ko 1. Timotej 4:12, o Pavle spomningja pandž podračja ko kola so jekh terno phral šaj te ovel šukar primer. Dali šaj ko tlo lično proučibe te odvojne vreme te razmisline bašo sekova taro akala podračja. Te vakera kaj šaj mangea te mukhe šukar primer ko „keribe lafi“. Razmislin ko kola načinija šaj tle lafencar te ohrabrine e javeren. Ako panda živinea tle roditelencar dali šaj počesto te blagodarine lenge bašo adava so kerena tuke? Palo sostanok dali šaj te vakere nekaske so sine le učestvo so svidžingja pe tuke tari leskiri točka? Isto agjaar, šaj te trudine tut te komentirine ko sostanokija tle lafencar. Adalea so ka trudine tut te ove šukar primer ko keribe lafi ka sikave kaj duhovno napredujnea (1. Tim. 4:15).

17. So ka pomožinel jekhe terne phraleske te ispolninel ple duhovna celija? (2. Timotej 2:22).

¹⁷ „Naš taro želbe e ternipaskere, a rode pravednost“. (Čitin 2. Timotej 2:22.) O Pavle pottikningja e Timotee te borinel pe protiv o želbe kola so šaj te len leskoro vnimanie taro leskere duhovna celija hem te ruminen leskoro amalipe e Jehovaja. Šaj tu da ka haljove kaj nesave aktivnostija kola so nane pogrešna lena tutar but vreme hem adaleske na ačhola tut dovolno vreme bašo duhovna aktivnostija. Na primer, razmislin bašo adava kobor vreme trošinea ko sport, ko internet ili ko khelibe videoigre. Dali šaj delo taro adava vreme te koristine le bašo teokratska aktivnostija? Na primer, šaj te pomožine ko održibe i dvorana ili te učestvujne ko svedočibe e količkencar. Ako kerea akala bukja verojatno ka oven tut neve amala kola so ka pomožinen tuke te čhive tuke duhovna celija hem te ispolnine len.

O SLUŽIBE E JAVERENGE ANELA BLAGOSLOVIJA

18. Soske šaj te vakera kaj e Marko hem e Timotee sine len srekjno hem šužo životo?

¹⁸ O Marko hem o Timotej kergje žrtve te šaj poviše te služinen e javerenge hem adaleske sine len srekjno hem šužo životo (Apo. 20:35). Te šaj te služinel ple phralenge, o Marko patujnela sine ko razna thana ko sveto. Isto agjaar, ov pišingja interesno izveštaj bašo e Isuseskoro životo hem služba. O Timotej pomožingja e Pavleske te kerel sobranija hem te ohrabrinel e phralen hem e phenjen. O Jehova sine zadovolno tari e Markoskiri hem e Timoteeskiri samopožrtvuvanost hem adava kergja le radosno.

19. Soske o terne phralja valjani te primeninen o sovet so dengja o Pavle e Timoteeske, hem savi korist ka ovel len taro adava?

¹⁹ Taro pismija so o Pavle pišingja e Timoteeske šaj sine te dikhel pe kobor but ov mangela le. Ama o Jehova sine adava so vodingja e Pavle te pišinel adala pismija hem adaleske ola sikavena kobor but ov mangela tumen da, terne phraljalen. Ov mangela te ovel tumen šužo životo džikote služinena leske. Adaleske den tumendar sa te šaj te primeninen e Pavleskoro sovet hem razvinen želba te služinen e javerenge poviše. Ako kerena adava ka ovel tumen but šužo životo akana hem ka „dobinen o čačutno životo“ ki idnina (1. Tim. 6:18, 19).