„I borba tani e Jehovaskiri“

O problemi počmingja ko 1999 berš keda i Francusko vlada vakergja kaj amari podružnica valjani te platinel danok bašo prilog so dobingja le ko periodi taro 1993 i 1996 berš. Na dobingjem pravda taro nijekh sudo ki Francija. Otkeda našavgjem o slučaj ko apelaciono sudo, i vlada lelja poviše taro štar tekvaš milionja evrija tari smetka e podružnicakiri. Amari posledno šansa te šaj te irana o pare sine te žalina amen ko (ESMP). Ama, angleder te počminel o sudsko proces, o (ESMP), rodingja te ovel amen sostanok e advokatencar tari Francusko vlada hem jekhe pretstavnikoja taro adava sudo te šaj te anel pe dogovor angleder o slučaj te džal ko (ESMP).

Očekujnaja sine kaj i službenička ka kerel amenge pritisok te rešina akava problemi agjaar so ka složina amen te platina delo tari suma. Ama, amenge sine jasno kaj ako platinaja čak jekh evro da, adalea ka phaga o bibliska načelija. O phralja hem o phenja dengje prilogija te šaj te poddržinen o aktivnostija bašo Carstvo, adaleske adala prilogija na pripadinena sine e vladake (Mat. 22:21). Sepak, adaleske so poštujnaja o sudska pravilija amen prisustvujngjem ko adava sostanok.

Adava sostanok ikergja pe ki jekh taro but šuže konferenciska sale ko sudo. O sostanok na počmingja baš najšukar. I službenička taro (ESMP) odma vakergja kaj e Jehovaskere svedokija valjani te platinen delo taro danok kova so i Francusko vlada rodela le. Tegani, taro jekh puti alo amenge te puča la: „Dali sien svesna kaj i vlada više lelja poviše taro štar tekvaš milionja evrija tari amari smetka ki banka?“

Oj sine šokirimi. Keda o pravno timi e vladakoro vakergja kaj kergje adava, lakoro stavi bašo slučaj celosno meningja pe. Oj opomeningja len hem odma čhinavgja o sostanok. Tegani haliljum kaj o Jehova, ko način kova so ni na mislingjem, celosno meningja o bukja te šaj te pobedina o slučaj. Keda iklilem taro sostanok, siem sine but srekjna hem ni na verujnela pe sine amenge so slučingja pe.

Ko 30 juni 2011 berš, o (ESMP) angja odluka kaj na valjani te platina danok hem kaj i Francusko vlada valjani te iranel amenge o pare so lelja len amendar hem adava kamataja. Akaja istorisko presuda zaštitinela o čisto obožavibe ki Francija sa dži avdive. Adava pučibe so na planiringjem te puča le, sine isto sar o bar so khuvgja e Golijate ko šero. Meningja i odluka bašo slučaj. Soske pobedingjem? Baš sar so vakergja o David e Golijateske, „i borba tani e Jehovaskiri“ (1. Sam. 17:45-47).

Na sine amen samo akaja pobeda. Dži avdive, iako isi baro političko hem religiozno protivibe, o najbare sudija ko 70 phuvja hem nekobor megjunarodna sudija angje 1.225 presude ki korist e Jehovaskere svedokonge. Akala pravna pobede zaštitinena amare osnovna pravija, sar na primer o pravo te ova zakonski priznajmi religija, javno te kera amari služba, te odbina te učestvujna ko patriotska ceremonie hem te odbina rat.

Sar alo dži ko adava te učestvujnav ko pravno slučaj ki Evropa iako služinava sine ko glavno sedište e Jehovaskere svedokongoro ko Njujork (Amerika)?

SIUM SINE VOSPITIMO TARO REVNA RODITELIJA

Mle roditelija, o Džordž hem i Lusil, diplomiringje ko 12 klasi ko Gilead hem služingje ki Etiopija keda bijandiljum ko 1956 berš. Čhivgje mange anav Filip, isto sar o propovedniko taro prvo veko (Apo. 21:8). O sledno berš, i vlada zabraningja amare aktivnostija. Iako sium sine but tikno, šukar setinava man kaj mli familija garavindor obožavinela sine e Jehova. Sar čhavo, adava sine mange but interesno. Žalno tano adava so ko 1960 berš, o vlastija brkingje amen tari adaja država.

Keda sar familija selingjem amen ki Vičita (Kanzas, Amerika) mle roditelija lele pea nešto but posebno — pumari misionersko revnost. Ola živinena sine sprema o čačipe hem na samo so sikavgje man, nego hem mle pobare phenja, i Džudi, hem mle potikne phrale, o Lesli, kola so isto agjaar bijandile ki Etiopija, te manga e Jehova hem te služina leske celo amare vilea. Me krstingjum man keda sine man 13 berš. Trin berš pokasno, sar familija selingjem amen ko than kote so sine pobari potreba, ki Arekipa (Peru).

Ko 1974 berš, keda sine man 18 berš, o Betel ko Peru bičhalgja man hem panda štare javere phralen te služina sar specijalna pionerija. Valjani sine te propovedina ko podračja kote so nikoj angleder na propovedingja, ko uče Ande. Adava značinela sine te svedočina e manušenge so kerena sine lafi ki čhib kečua hem ki ajmarsko čhib. Patujnaja sine jekhe kampersko vrdaja kole so vikinaja sine „i Arka“, soske izgledinela sine sar bari kutija. But sium radosno keda setinava man ko vreme keda preku i Biblija sikavava sine e manušenge taro adala thana kaj o Jehova panda hari ka čhivel krajo e čorolipaske, e nasvalipaske hem e meribaske (Otk. 21:3, 4). But džene lendar prifatingje o haberi bašo Carstvo.

DOBINAVA ZADAČA TE SLUŽINAV KO GLAVNO SEDIŠTE

Vo 1977 berš, o Albert Šreder kova so služinela sine sar členi ko Vodečko telo e Jehovaskere svedokongoro, alo ki poseta ko Peru. Ov pottikningja man te dav molba baši betelsko služba ko glavno sedište. Hem dengjum i molba. Kratko palo adava ko 17 juni 1977 berš, počmingjum te služinav ko Betel ko Bruklin. O sledna štar berša kergjum buti ko oddelenija bašo čistibe hem održibe.

Ko juni 1978 berš, ko jekh megjunarodno kongres ko Nju Orleans (Luizijana), zapoznajngjum e phenja Elizabet Avalon. Lakere roditelija, isto sar mle, celo vilea služinena sine e Jehovaske. I Elizabet više služinela sine štar berš sar opšto pioneri hem mangela sine ponadari da te služinel e Jehovaske ki polnovremeno služba dži ko krajo taro plo životo. Ačhilem ko kontakt laja. Bašo kratko vreme but zamanglem amen. Venčingjem amen ko 20 oktomvri 1979 berš hem počmingjem e betelsko službaja sar bračno pari.

O phralja hem o phenja taro amaro prvo sobranie ko Bruklin — špansko čhib, but zamangle amen. Ko berša so nakhle, trin javera but šukar sobranija spremno prifatingje amen hem poddržingje amen ki betelsko služba. But ceninaja lengiri pomoš hem i poddrška taro amala hem tari familija, kola so pomožingje amen te grižina amen amare phure roditelenge.

POČMINGJUM TE KERAV BUTI KO PRAVNO ODDELENIE

But iznenadingjum man keda ko januari 1982 berš, dobingjum zadača te služinav ko Pravno oddelenie ko Betel. Trin berš pokasno, sium sine zamolimo te pišinav man ko pravno fakulteti hem te ovav advokati. Džikote studirinava sine, iznenadingjum man keda doznajngjum kaj o manuša ki Amerika hem ko javera phuvja, isi len sloboda te keren but bukja adaleske so e Jehovaskere svedokija pobedingje ko but sudska slučaija. Bašo adala važna slučaija but kerela pe sine lafi ko predavanja ko fakulteti.

Ko 1986 berš, keda sine man 30 berš, sium sine imenujmo sar nadgledniko ko Pravno oddelenie. Sine mange bari čest so dobingjum asavki zadača iako sium sine but terno, ama adaleske so na sine man iskustvo adale bukjake, sium sine but sekirimo.

Uljum advokati ko 1988 berš, ama na sium sine svesno sar adaja škola vlijajngja upri mli duhovnost. Nekoj so isi le bari škola šaj te ovel ambiciozno hem te mislinel kaj tano pošukar nekastar so nane le asavki škola. I Elizabet pomožingja mange palem te iranav mli duhovno rutina so sine man angleder te džav ko pravno fakulteti. Valjani sine mange vreme, ama hari pohari oporavingjum man ko duhovno pogled. Taro lično iskustvo šaj te vakerav kaj ako džanea but bukja, adava nane o najvažno ko životo. Adava so čače vredinela tano o paše amalipe e Jehovaja hem o hor mangipe sprema leste hem sprema leskoro narodo.

BRANINELA PE HEM ZAKONSKI POTVRDINELA PE O PRAVO TE PROPOVEDINEL PE O ŠUKAR HABERI

Otkeda završingjum o pravno fakulteti, koncentriringjum man ko adava te pomožinav te organizirinen pe o pravna službe kola so valjanena sine ko Betel hem te braninen pe o aktivnostija e Carstvoskere ko sudo. Sine interesno te poddržinel pe amari organizacija koja so sigate meninela pe hem koja so celo vreme napredujnela. Ama sine hem predizvikija. Na primer, angleder rodaja sine prilogija baši amari literatura, ama počmindor taro 1990 berš, o Pravno oddelenie sine zamolimo te del upatstvija bašo adava sar te čhinavel pe više adalea. Ottegani, e Jehovaskere svedokija dena literatura bizo pare. Akava kergja i buti ko Betel hem ko podračje te ovel poednostavno hem pomožinela amenge te na oven amen problemija danokoncar. Nesave mislinena sine kaj agjaar ka našava but pare hem adaleske ka našti te pečatina literatura koja so ka šaj te da la ki služba. Ama slučingja pe baš o sprotivno. Ko 1990 berš, o broj okolengoro so služinena e Jehovaske barilo duplo hem o manuša avdive šaj te dobinen bizo pare duhovno hrana koja so spasinela životija. Lično dikhljum kaj o bare promene so slučinena pe ki amari organizacija tane uspešna samo adaleske so o Jehova pomožinela hem dela amen vodstvo preku o verno robo (2. Moj. 15:2; Mat. 24:45).

O pobede so dobinaja len ko sudo nane samo adaleske so isi amen šukar advokatija. But puti adava so pottikninela okolen soj ki vlast te anen odluke ki amari korist tano o šukar ponašibe e Jehovaskere slugengoro. Jekh asavko slučaj sine ko 1998 berš, keda trin členija taro Vodečko telo hem lengere romnja prisustvujngje ko nekobor istoriska kongresija ki Kuba. Lengoro ljubezno ponašibe hem poštovanje but poviše pomožingja te rešinen pe o problemija e vladaja nego amare oficijalna sostanokija so sine amen lencar.

Ama keda o pravna slučaija našti te rešinen pe ko mirno način, amen džaja ko sudo te šaj te branina hem zakonski te potvrdina o pravo te propovedinel pe o šukar haberi (Fil. 1:7). Na primer, but berša o vlastija ki Evropa hem ki Južno Korea na priznajnena sine amaro pravo te kera civilno služba namesto te dža ki vojska. Adaleske, okolu 18.000 phralja ki Evropa hem poviše taro 19.000 phralja ki Južno Koreja sine čhivde ko zatvor adaleske so odbingje te džan ki vojska baši pumari sovest.

Ko krajo, ko 7 juli 2011 berš, o (ESMP) angja istorisko presuda ko slučaj Bajatjan protiv Ermenija kolaja so taro sa o Evropska phuvja rodela pe te anel pe zakoni baši civilno služba okolenge so na mangena te džan ki vojska baši pumari vera. Pali adaja presuda, ko 28 juni ko 2018 berš, o Ustavno sudo ki Južno Korea angja slično presuda. Akala važna pobede nane sine te oven čak hem ako nekobor taro amare terne phralja na ačhovena sine neutralna.

O Pravno oddelenie ko glavno sedište hem ko podružnice ki celi phuv, but kerela buti te šaj te braninen o aktivnostija e Carstvoskere. Čest amenge te branina e phralen hem e phenjen kolen so isi protivibe taro vlastija. Bizi razlika dali ka pobedina ko sudo ili na, e sudska slučaencar daja svedoštvo e upravitelenge hem carenge hem narodonge (Mat. 10:18). O sudie, o pretstavnikija e vladengere, o mediumija hem o narodo mora te razmislinen bašo stihija so vklučinaja len ko amare pišime dokumentija hem bašo stihija džikote trajnela o sudibe. O iskrena manuša doznajnena koj tane e Jehovaskere svedokija hem ko so temelinena pe lengere veruvanja. Nesave lendar ule amare phralja hem phenja.

FALA, JEHOVA!

Ko akala 40 berš so nakhle sine man čest te sorabotinav podružnicencar ko celo sveto bašo pravna bukja hem te pretstavinav e organizacija anglo poviše bare sudija hem anglo službenikija soj ko važna thana. But mangava hem ceninava mle sorabotnikon soj ko Pravno oddelenie ko glavno sedište hem ko pravna oddelenija ko celo sveto. Sine man but šužo životo hem dobingjum but blagoslovija.

I Elizabet verno hem mangipaja poddržinela man ko akala 45 berša hem ko šukar hem ko lošno. But ceninava la soske adava kerela le iako tani nasvali hem nane la sila.

Taro lično iskustvo šaj te vakera kaj i sila hem i pobeda na avena taro amare sposobnostija. Sar so vakergja o David: „O Jehova tano i sila ple narodoske“ (Ps. 28:8). Čače, „i borba tani e Jehovaskiri“.