O najšukar način sar te reagirina ko nepravde

1-2. Sar reagirinena but manuša ki nepravda, hem so šaj pučaja amen?

ŽIVINAJA ko jekh nepravedno sveto. O manuša doživinena nepravde taro različna pričine, sar soj o čorolipe, o pol, i rasa hem kotar avena. But džene cidena muke adaleske so nesave barvale biznismenenge ili nesave manušenge soj ki vlast tano važno samo te zarabotinen pare. Asavke ili javera nepravde vlijajnena upri sarinende amende — bizi razlika dali direktno ili indirektno.

² Na iznenadinela amen adava so but manuša tane holjame adaleske so dikhena nepravde ko sveto avdive. Sarine mangaja te živina ko sveto kote so ka osetina amen bezbedna hem kote so o javera ka postapinen amencar pravedno. Nesave manuša probinena te rešinen o problemija ko sveto ili ki pumari phuv agjaar so protestirinena protiv i vlada hem o zakonija, ili poddržinena e politička vodačen kola so vetinena kaj ka borinen pe protiv o nepravde. Ama sar hristijanja, amen siem sikavde te na ova „delo taro sveto“ hem te adžikera e Devleskoro Carstvo te cidel sa o nepravde (Jovan 17:16). Sepak, keda dikhaja kaj nekaske kerela pe nepravda, adava razočarinela amen, a ponekogaš hem holjankerela amen. Šaj pučaja amen: „Sar valjani te reagirinav? Dali šaj akana te kerav nešto bašo nepravde?“ Te šaj te odgovorina ko akala pučiba, najangle te dikha sar osetinena pe o Jehova hem o Isus keda dikhena kaj e manušencar postapinela pe nepravedno.

O JEHOVA HEM O ISUS MRZINENA O NEPRAVDE

3. Soske tano normalno adava so holjanaja keda dikhaja nepravda? (Isaija 5:7).

³ I Biblija objasninela soske tano normalno adava so nervirinena amen o nepravde. Adava tano agjaar soske o Jehova kergja amen sprema plo liko, a „ov mangela i pravednost hem i pravda“ (Ps. 33:5; 1. Moj. 1:26). Ov nikogaš na postapinela nepravedno hem na mangela nikoj javer te postapinel ko asavko način! (5. Moj. 32:3, 4; Mih. 6:8; Zah. 7:9). Na primer, ko vreme e prorokoskoro e Isaijaskoro, o Jehova šungja o „ofkibe“ bute Izraelcongoro kola so trpinena sine nepravde taro javera Izraelcija. (Čitin Isaija 5:7.) O Jehova kazningja okolen so sekova puti phagena sine leskoro Zakoni hem postapinena sine nepravedno e javerencar (Isa. 5:5, 13).

4. Sar osetinela pe o Isus keda nekasaja postapinela pe nepravedno? (Dikh hem i slika.)

⁴ Isto sar o Jehova, o Isus da mangela i pravda a mrzinela i nepravda. Džikote sine ki phuv, ov ki jekh prilika dikhlja jekhe manuše kole so sine paralizirimo vas. E Isuseske sine žal bašo manuš hem sasljargja le. Ama keda o verska vodačija kolen so na sine žal dikhle adava, but holjangje. Lenge sine but považno te na phagen o stroga pravilija kola so korkori čhivgje len bašo sabat, namesto te pomožinen e manušeske so mučinela pe sine. Sar osetingja pe o Isus bašo adava? Ov „sine but razočarimo adaleske so na sine len žal ko lengere vile“ (Mar. 3:1-6).

5. So na valjani te bistra baši holi so šaj isi amen keda dikhaja nepravda?

⁵ Adaleske so o Jehova hem o Isus tane holjame keda dikhena nepravde, nane pogrešno ako amen da osetinaja amen agjaar (Ef. 4:26). Ama, na valjani te bistra kaj čak ako isi amen pravo te holjana adalea nane te isprajna i nepravda. Ustvari ako poviše vreme osetinaja holi hem ako na kontrolirinaja la, adava šaj lošno te vlijajnel amenge ko emocionalno hem fizičko pogled (Ps. 37:1, 8; Jak. 1:20). Tegani sar valjani te reagirina keda amen ili o javera doživinena nepravde? Šaj te sikljova taro e Isuseskoro primer.

SAR REAGIRINELA SINE O ISUS KO NEPRAVDE

6. Save nepravde sine džikote o Isus sine ki phuv? (Dikh hem i slika.)

⁶ Džikote sine ki phuv o Isus dikhlja but nepravde. Ov ple jakhencar dikhlja sar o verska vodačija maltretirinena e obično narodo (Mat. 23:2-4). Isto agjaar, ov sine svesno kaj o rimska vladetelija postapinena sine but lošno e narodoja. But Evreija mangena sine te oven nezavisna tari rimsko vlast. Nesave, sar na primer o Zelotija čak borinena pe sine protiv o Rimjanja. Ama, o Isus na sine delo tari nijekh grupa koja so borinela pe sine bašo promene ko opštestvo. Keda doznajngja kaj o manuša mangena te keren le cari, o Isus cidingja pe lendar (Jovan 6:15).

7-8. Soske o Isus na probingja te cidel o nepravde džikote sine ki phuv? (Jovan 18:36).

⁷ Džikote sine ki Phuv, o Isus na mešingja pe ki politika te šaj te cidel o nepravde. Soske? Ov džanlja kaj e manušen nane len pravo te vladinen upro javera manuša, a ni palem nane sposobna bašo adava (Ps. 146:3; Erem. 10:23). Isto agjaar, o manuša našti te ciden o glavna pričine baši nepravda, a adala tane o Satana hem i nesovršenost. Akale svetoja vladinela o Satana o Beng — duhovno ličnost koja so mangela te mudarel e javeren hem koristinela pli vlast te šaj te pottikninel e javeren te postapinen nepravedno (Jovan 8:44; Ef. 2:2). A i nesovršenost kerela čak o manuša so isi len šukar namere te na postapinen sekogaš pravedno (Prop. 7:20).

⁸ O Isus džanlja kaj samo e Devleskoro Carstvo celosno ka cidel o glavna pričine baši nepravda. Baš adaleske, ov na štedinela sine plo vreme hem sila te šaj „te propovedinel hem te vakerel o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo“ (Luka 8:1). O Isus uveringja okolen „soj bokhale hem žedna baši pravednost“, kaj ka avel krajo bašo sa o muke hem o nepravde (Mat. 5:6; Luka 18:7, 8). Ama, nijekh manušikani vlada našti te kerel akala promene, akava ka kerel samo e Devleskoro Carstvo, kova so „nane delo taro akava sveto“. (Čitin Jovan 18:36.)

DŽA PALO E ISUSESKORO PRIMER KEDA DIKHEA NEPRAVDE

9. So uverinela tut kaj samo e Devleskoro Carstvo ka cidel sa o nepravde?

⁹ Amen živinaja ko posledna dive taro akava sveto hem adaleske isi but poviše nepravde nego keda o Isus sine ki phuv. Ama, isto sar ko vreme e Isuseskoro, avdive da o nepravde avena taro Satana hem taro nesovršena manuša upro kolende so vlijajnela (2. Tim. 3:1-5, 13; Otk. 12:12). Isto sar o Isus, amen džanaja kaj samo e Devleskoro Carstvo ka cidel o glavna pričine bašo nepravde. Adaleske so amen celosno poddržinaja e Devleskere Carstvo, na učestvujnaja ko protestija hem ko javera aktivnostija kola so kerena pe te šaj te isprajnen o nepravde ko akava sveto. Te dikha o iskustvo jekhe phenjakoro so vikinela pe Stejsi.a Angleder te doznajnel o čačipe, i Stejsi redovno protestirinela sine protiv o nepravde. Ama palo nesavo vreme, oj na sine više sigurno kaj adava čače šaj te pomožinel e manušenge hem te rešinel o problemija. I Stejsi vakerela: „Keda džava sine ko protestija pučava man sine dali sium tari ispravno strana. Akana, keda poddržinava e Devleskere Carstvo džanava kaj sium tari ispravno strana. Džanava kaj o Jehova ka borinel pe sekole jekheske soj žrtva baši nepravda pošukar nego me so bi kerava adava“ (Ps. 72:1, 4).

10. Sprema Matej 5:43-48, soske na mangaja te ova delo taro grupe so mangena te keren promene ko opštestvo? (Dikh hem i slika.)

¹⁰ But manuša avdive ovena delo taro grupe kola so probinena te meninen o vlade. Ama, but džene lendar ovena doborom but holjame so čak phagena o zakonija hem kerena šteta e javerenge. Adava tano sprotivno taro primer hem o sikljojba e Isuseskere (Ef. 4:31). Jekh phral so vikinela pe Džefri vakerela: „Džanava kaj o protestija kola so izgledinena mirna šaj bašo nekobor sekundija te pretvorinen pe ko nasilstvo hem ko čoribe“. Sepak, o Isus sikavela amen te manga sa e manušen, čak hem okolen so nane len isto mislenje sar amende ili so progoninena amen. (Čitin Matej 5:43-48.) Sar hristijanja, daja amendar sa te šaj te dža palo e Isuseskoro primer.

11. Soske ponekogaš šaj te ovel pharo te dža palo e Isuseskoro primer?

¹¹ Iako džanaja kaj e Devleskoro Carstvo ka cidel sa o nepravde, šaj te ovel amenge pharo te dža palo e Isuseskoro primer keda nekoj postapinela amencar nepravedno. Razmislin bašo adava so slučingja pe e Džanajake koja so doživingja diskriminacija. Oj priznajnela: „Sium sine but holjami. Isto agjaar, osetinava man sine povredimi hem mangava sine te oven kaznime o manuša so kergje mange i nepravda. Palo adava, razmislinava sine te počminav te poddržinav jekhe grupa so protestirinela sine protiv o rasizam hem diskriminacija. Mislingjum kaj akava tano najšukar način sar šaj te sikavav mli holi“. Ama sar nakhela sine o vreme, i Džanaja halili kaj valjani te meninel plo način sar razmislinela. Oj vakerela: „Mukhljum o javera te vlijajnen upro mlo razmislibe hem namesto te ovel man doverba ko Jehova, počmingjum te ovel man doverba ko adava so vakerena mange sine o javera. Adaleske, odlučingjum te čhinavav sa o kontaktija e manušencar tari adaja grupa“. Iako isi amen pravo te holjana keda o javera postapinena amencar lošno ili keda dikhaja kaj nekoj javer doživinela nepravda, mora te kontrolirina amari holi hem te ačhova neutralna, javere lafencar te na mešina amen ko politička hem opštestvena bukja ko akava sveto (Jovan 15:19).

12. Soske tano mudro te pazina so čitinaja, so dikhaja hem so šunaja?

¹² So šaj te pomožinel amenge te kontrolirina amari holi keda ka doživina ili ka dikha nepravda? Bute dženenge pomožingja adava so pazinena so čitinena, so šunena hem so dikhena. Nesave socijalna mreže tane pherde objavencar ili haberencar kote so bajrarela pe i nepravda te šaj te pottikninen e manušen te buninen pe protiv i vlada. But puti, o novinarija vakerena pumaro mislenje, a na sar čače tane o bukja. Čak ako nesavi informacija tani točno, nane te rešina o problemija ako ponadari da čitinaja bašo adava so slučingja pe. Ustvari, ako poviše vreme šunaja hem čitinaja asavke haberija, adava šaj te voznemirinel amen ili te obeshrabrinel amen (Izr. 24:10). A soj panda pološno, šaj te bistra kaj samo e Devleskoro Carstvo ka anel rešenie bašo sa o nepravde.

13. Sar adava so ka čitina i Biblija sekova dive šaj te pomožinel amenge te ove amen ispravno stavi bašo nepravde?

¹³ Ako sekova dive čitinaja i Biblija hem hor razmislinaja bašo adava so čitingjem, adava ka pomožinel amenge te ikljova ko krajo e nepravdencar. Jekh phen so vikinela pe Alija sine but voznemirimi keda dikhlja kaj lošno postapinela pe e manušencar ko than kote so živinela. Oj sine holjami soske na sine kaznime okola so postapinena sine nepravedno. I Alija vakerela: „Mora sine te bešav hem te pučav man dali čače verujnava kaj o Jehova ka rešinel akala problemija. Baš ko adava vreme čitingjum o stihija taro Jov 34:22-29. Adala stihija setinkergje man kaj nikoj našti te garavel pe taro Jehova. Samo le isi le sovršeno čuvstvo baši pravda hem samo ov šaj te rešinel sa o problemija“. Ama, džikote adžikeraja e Devleskoro Carstvo te anel čačutni pravda, so šaj te kera akana bašo nepravde?

SO ŠAJ AKANA TE KERA BAŠO NEPRAVDE

14. So šaj amen te kera te šaj te na oven poviše nepravde ko sveto? (Kološanja 3:10, 11).

¹⁴ Našti te menina o način sar o manuša postapinena e javerencar, ama šaj amen te postapina šukar e manušencar. Sar so više dikhlem, amen džaja palo e Isuseskoro primer agjaar so sikavaja mangipe. Asavko mangipe šaj te pottikninel amen te sikava poštovanje e javerenge, pa čak okolenge so kerena nepravda (Mat. 7:12; Rim. 12:17). O Jehova radujnela pe keda postapinaja pravedno hem ljubezno sarinencar. (Čitin Kološanja 3:10, 11.)

15. Sar adava so sikavaja e manušen bašo biblisko čačipe pomožinela te oven pohari nepravde?

¹⁵ Najšukar način sar šaj te reagirina ko nepravde tano te sikava e manušen bašo bibliska čačipa. Soske vakeraja akava? Adaleske so keda o manuša ka doznajnen bašo Jehova hem ka mangen te keren leskiri volja, adava šaj te pottikninel len te keren promene hem taro agresivna hem nasilna manuša te oven ljubezna hem te sikaven mangipe (Isa. 11:6, 7, 9). Angleder te doznajnel o čačipe, jekh manuš so vikinela pe Džamal ulo delo tari jekh buntovno grupa koja so borinela pe sine protiv i vlada soske mislinela sine kaj mučinela e narodo. Ov vakerela: „Našti silaja te menine e manušen. Ama, keda ka doznajnen o biblisko čačipe, ola šaj te meninen pe. O čačipe man da pomožingja man te meninav man“. Adava so o Džamal doznajngja, pottikningja le te čhinavel te borinel pe protiv i vlada. Adaleske, keda sikavaja e manušen bašo biblisko čačipe, šaj te pomožina pohari manuša te keren nepravda.

16. So pottikninela tut te vakere e javerenge bašo adava so ka kerel e Devleskoro Carstvo?

¹⁶ Isto sar o Isus, amen da edvaj adžikeraja te vakera e manušenge kaj samo e Devleskoro Carstvo ka rešinel i nepravda. Asavki nadež šaj te ohrabrinel okolen soj maltretirime (Erem. 29:11). I Stejsi, kola so sponingjem la angleder, objasninela: „Adava so doznajngjum o čačipe pomožinela mange te ačhovav smirimi keda dikhava ili doživinava nesavi nepravda. O Jehova koristinela o biblisko haberi te šaj te utešinel amen“. Valjani šukar te spremina amen te šaj te utešina e javeren e haberea tari Biblija kaj o Devel ka rešinel o nepravde. Kobor pouverime ka ova ko bibliska čačipa so dikhlem len ki akaja statija, doborom pošukar ka ova spremime te kera lafi ko taktično način baši akaja tema e javerencar ki škola ili ki buti.b

17. Sar pomožinela amenge o Jehova te ikljova ko krajo e nepravdencar avdive?

¹⁷ Džanaja kaj sa džikote o Satana vladinela akale svetoja, ka doživina nepravde. Ama, amen na siem bizi pomoš, a ni bizi nadež džikote adžikeraja o Jehova te „paldel“ le (Jovan 12:31). Preku i Biblija, o Jehova na samo so otkrinela soske isi doborom but nepravde, nego hem sar osetinela pe keda dikhela kaj mučinaja amen (Ps. 34:17-19). Preku plo Čhavo, o Jehova sikavela amen sar valjani te reagirina ko nepravde kola so doživinaja len avdive hem sar leskoro Carstvo panda hari ka cidel sa o nepravde jekh puti zasekogaš (2. Pet. 3:13). Adaleske, ponadari da revno te propovedina o šukar haberi bašo adava Carstvo hem vilea te adžikera o vreme keda ki celi phuv ka ovel pravda hem pravednost (Isa. 9:7).