-
Koj sine o Jov?Pouke so šaj te sikljove tari Biblija
-
-
16 LEKCIJA
Koj sine o Jov?
Ki phuv Uz, živinela sine jekh manuš so služinela sine e Jehovaske. Leskoro anav sine Jov. Ov sine but barvalo hem sine le bari familija. Ov sine but šukar, pomožinela sine e čorole manušenge, e romnjenge so mule lengere roma, hem e čhavenge so sine bizo roditelija. Ama, dali adaleske so kerela sine šukar bukja, na sine le nisave problemija ko životo?
O Satana dikhela sine e Jove, ama o Jov na džanela sine adava. O Jehova vakergja e Satanaske: „Dikhljan li me sluga e Jove? Nane nijekh sar leste ki Phuv. Ov šunela man hem kerela šukar bukja“. O Satana phengja leske: „Normalno kaj ka šunel tut. Tu zaštitinea le hem nagradinea le. Dea le phuv hem životne. Le lestar sa, pa ka dikhe dali ka služinel tuke“. O Jehova vakergja: „Šaj te iskušine le. Ama na smejnea te mudare le“. Soske o Jehova mukhlja o Satana te iskušinel e Jove? Adaleske so sine le doverba kaj o Jov nane te otkažinel pe lestar.
O Satana kergja e Jove te oven le nekobor phare nevolje. Prvo, bičhalgja manušen so vikinena pe sine Savejcija te čoren e Joveskere guruven hem e heren. Palo adava, pojavingja pe jag taro nebo hem thabile sa e Joveskere bakhre. A javera manuša, so vikinena pe sine Haldejcija, čorgje leskere kamilen. O sluge so arakhena sine akale životnen sine mudarde. Palo adava, ali i najbari nevolja. Sa o čhave e Joveskere mule keda o kher kote so sine khedime te han hem te pien, pelo upri lende. E Joveske sine but pharo, ama na otkažingja pe taro Jehova.
O Satana manglja o Jov te cidel panda pobare muke, adaleske kergja ko celo telo te oven le čirija. E Jove sine le but bare dukha. Ov na džanela sine soske ovena leske sa akala lošna bukja. O Jov ponadari da služinela sine e Jehovaske. O Jehova dikhlja sa so ulo e Joveske, hem sine but radosno so ačhilo leske verno.
Palo nesavo vreme, o Satana bičhalgja trine manušen te iskušinen e Jove. Ola vakergje leske: „Sigurno kergjan nesavo grevo, ama garavea. Adaleske, o Devel kazninela tut“. O Jov vakergja: „Na kergjum ništo lošno“. Ama, tegani počmingja te mislinel kaj o nevolje tane taro Jehova, hem vakergja kaj o Jehova nane pravedno sprema leste.
Jekh terno so vikinela pe sine Eliu šunela sine so kerena lafi. Ko krajo ov vakergja: „Adava so vakerena nane točno. O Jehova tano but pobaro taro adava so amen mislinaja. Ov nikogaš na kerela nešto lošno. Dikhela sa hem pomožinela e manušenge keda isi len problemija“.
Tegani počmingja o Jehova te kerel lafi e Jovea hem vakergja leske: „Kaj sian sine tu keda kergjum o nebo hem i Phuv? Soske vakerea kaj na sium pravedno? Vakergjan but lafija, ama na džanea soske ovena akala bukja“. O Jov priznajngja kaj nane ko pravo hem vakergja e Jehovaske: „Grešingjum. Me porano samo šungjum baši tute, ama akana čače pendžarava tut. Tu šaj sa te kere. Žal mange bašo adava so vakergjum“.
Keda završingje o iskušenija, o Jehova kergja o Jov palem te ovel sasto hem dengja le poviše taro adava so sine le poangle. O Jov živingja panda but berša hem sine srekjno. O Jehova nagradingja e Jove so sine leske poslušno čak keda adava na sine lokho. Ka ove li tu da poslušno sar o Jov? Ka ačhove li verno e Jehovaske bilo so te ovel?
„Šungjen kobor izdržingja o Jov hem dikhlen sar o Jehova nagradingja le ko krajo taro iskušenija“ (Jakov 5:11)
-
-
O Mojsej biringja te služinel e JehovaskePouke so šaj te sikljove tari Biblija
-
-
17 LEKCIJA
O Mojsej biringja te služinel e Jehovaske
Ko Egipet, i familija e Jakoveskiri uli pendžardi sar Izraelcija. Palo meribe e Jakoveskoro hem e Josifeskoro, počmingja te vladinel nevo faraoni. Ov darandilo kaj o Izraelcija šaj te oven posilna taro Egipkjajna. Adaleske, akava faraoni kergja o Izraelcija te oven robija. Ov čhivela len sine te keren cigle hem te keren but phari buti ko nive. Kobor poviše terinela sine e Izraelcon te keren buti, doborom ovena sine sa pobaro narodo. E faraoneske adava na svidžinela pe sine, adaleske dengja naredba te oven mudarde sa o izraelska murša čhave so ka bijangjoven. Šaj li te zamisline tuke kobor darandile o Izraelcija?
Jekh Izraelka so vikinela pe sine Johaveda bijangja but šužo murš čhavo. Te šaj te zaštitinel le, čhivgja le ki jekh korpa hem garavgja le maškaro trske ki reka Nil. E bebeskiri phen, i Marijam, tergjola sine ki strana te dikhel so ka ovel lea.
E faraoneskiri čhaj ali te nangjol ki reka hem dikhlja i korpa. Andre arakhlja e bebe sar rovela hem oj but žalingja le. I Marijam pučlja la: „Mangea li te arakhav tuke romni so ka arakhel e čhave?“ Keda e faraoneskiri čhaj vakergja kaj mangela, i Marijam geli hem vikingja pe daja, e Johaveda. E faraoneskiri čhaj vakergja lake: „Le akale bebe hem arakh le, me ka platinav tuke bašo adava“.
Keda barilo hari o čhavo, i Johaveda ingargja le ki e faraoneskiri čhaj. Oj dengja le o anav Mojsej hem bajrargja le sar plo čhavo. O Mojsej barilo ko e faraoneskoro kher hem šaj sine te ovel le sa so mangela. Ama, o Mojsej nikogaš na bistergja e Jehova. Ov džanela sine kaj tano Izraelco, a na Egipkjani. Hem ov biringja te služinel e Jehovaske.
Keda sine le 40 berš, o Mojsej odlučingja te pomožinel ple narodoske. Jekh dive keda dikhlja sar jekh Egipkjani marela jekhe Izraelco, o Mojsej khuvgja e Egipkjane doborom silno so mudargja le. Palo adava, garavgja e manušeskoro telo ki pošik. Ama, keda o faraoni šungja so kergja o Mojsej, manglja te mudarel le. Adaleske, o Mojsej našlja ki phuv Madijam. O Jehova grižinela pe sine leske adari.
„Veraja o Mojsej... odbingja te vikinen le čhavo e faraoneskere čhajakoro. Poviše manglja te ovel mučimo e Devleskere narodoja, nego te uživinel ko grešna zadovolstvija so nakhena“ (Evreija 11:24, 25)
-