O Izraelcija gele peske tari planina Sinaj, hem preku i pustina Faran, resle dži ko jekh than so vikinela pe sine Kadis. Adathe o Jehova vakergja e Mojsejeske: „Bičhal 12 murša, po jekh taro sekova pleme, te ispitinen i phuv Hanaan, adaja phuv ka dav la e Izraelconge“. Adala manuša sine pendžarde sar „špionja“. O Mojsej biringja 12 murša, hem vakergja lenge: „Džan ko Hanaan hem dikhen dali ki adaja phuv šaj te bajrol hrana. Dikhen o manuša dali tane silna ili slaba hem dali živinena ko šatorija ili ko dizja“. Tegani o 12 murša, maškar kola sine o Isus Navin hem o Halev, gele ko Hanaan.

Palo 40 dive o špionja irangje pe hem angje pea smokve, kalinke hem drakha. Ola vakergje: „I phuv tani but šukar ama o manuša tane silna hem živinena ko dizja kola so isi len uče zidija“. Ama o Halev vakergja: „Šaj te pobedina len. Ma te adžikera, ajde te dža odma!“ Dali džanea soske o Halev vakergja akava? Adaleske so ov hem o Isus Navin sine len doverba ko Jehova. Ama, o javera deš špionja vakergje: „Na! O manuša adari tane bare sar džinija! Amen siem lenge sar skakulcija“.

Akava but razočaringja e Izraelcon. Ola počmingje te žalinen pe hem jekh jekheske te vakeren: „Ajde te birina amenge javer vodači hem te irana amen ko Egipet. Soske te dža ko adava than hem adari te mera?“ O Isus Navin hem o Halev vakergje: „Šunen e Jehova hem ma daran. Ov ka zaštitinel amen“. Ama, o Izraelcija na mangle te šunen le. Ola čak mangle te mudaren e Isus Navine hem e Haleve!

So kergja o Jehova? Ov vakergja e Mojsejeske: „Palo sa adava so kergjum bašo Izraelcija ola palem na šunena man. Adaleske ka ačhoven ki pustina 40 berš, hem adathe ka meren. Samo lengere čhave, hem o Isus Navin hem o Halev, ka živinen ki phuv so vetingjum kaj ka dav la lenge“.

Palo nesavo vreme, džikote o Izraelcija sine ki pustina, o Korej, o Datan, o Aviron hem javera 250 manuša protivingje pe e Mojsejeske. Ola vakergje leske: „Dosta amenge više tutar! Soske mora baš tu te ove amaro vodači, a o Aron prvosvešteniko? O Jehova tano amencar da, a na samo tuja hem e Aronea“. O Jehova but holjangja. Akava sine sar te phene buninena pe protiv o Jehova.

O Mojsej vakergja e Korejeske hem e manušenge so sine lea: „Aven tajsa ko šatori, hem anen tumare kadilnikija e temjanea. O Jehova ka sikavel kas biringja“.

O tajsutno dive, o Korej hem o 250 manuša gele ko šatori bašo obožavanje te arakhen pe e Mojseeja. Adathe thargje temjani sar so kerena sine o sveštenikija. O Jehova vakergja e Mojsejeske hem e Aroneske: „Ciden tumen taro Korej hem taro leskere manuša“.

O Korej gelo ko šatori bašo obožavanje, ama o Datan, o Aviron hem lengere familie na mangle te džan. O Jehova vakergja e Izraelconge te ciden pe taro e Korejeskere, e Dataneskere hem e Avironeskere šatorija. O Izraelcija odma cidingje pe. O Datan, o Aviron hem lengere familie tergjovena sine anglo ple šatorija. Taro jekh puti i phuv phravdili hem ola pele andre! Ko vlezi taro šatori bašo obožavanje hulili jag taro Jehova hem thargja e Koreje hem leskere 250 manušen.

O Jehova vakergja e Mojsejeske: „Le po jekh kaš taro poglavari taro sekova pleme. Ko sekova kaš pišin o anav e poglavareskoro, ama, ko kaš taro pleme Levi pišin o anav e Aroneskoro. Palo adava, čhiv o kašta ko šatori bašo obožavanje. E manuše so ka birinav, ko leskoro kaš ka bajron lulugja“.

O javer dive, o Mojsej ikalgja sa o kašta hem sikavgja len e poglavarenge. Ko e Aroneskoro kaš barile lulugja hem zrela bademija. Ko akava način, o Jehova sikavgja kaj biringja e Arone te ovel prvosvešteniko.