ONLAJN BIBLIOTEKA Watchtower
ONLAJN BIBLIOTEKA
Watchtower
Romane (Makedonija)
  • BIBLIJA
  • PUBLIKACIE
  • SOSTANOKIJA
  • Jekh nevo vodači hem duj hrabra džuvlja
    Pouke so šaj te sikljove tari Biblija
    • O Varak vikinel e Devora te avel lea

      32 LEKCIJA

      Jekh nevo vodači hem duj hrabra džuvlja

      O Isus Navin vodingja e Jehovaskere narodo but berša hem mulo keda sine le 110 berš. Sa džikote ov sine dživdo, o Izraelcija služinena sine e Jehovaske. Ama palo leskoro meribe, počmingje te služinen e idolenge, sar so kerena sine o Hanaancija. Adaleske so o Izraelcija na šunena sine e Jehova, ov mukhlja o cari taro Hanaan, so vikinela pe sine Javin, te kerel lenge but lošna bukja. O manuša molinena sine e Jehova te pomožinel len. O Jehova šungja lengere molitve hem dengja len nevo vodači, o Varak. Ov valjani sine te pomožinel e narodoske palem te služinen e Jehovaske.

      Jekh dive, i proročica, i Devora vikingja e Varako. Oj vakergja leske poraka taro Jehova: „Le tuja 10.000 manuša hem ikljov angli e Javineskiri vojska ki reka Kison. Adari ka pobedine e Sisara, o zapovedniko e Javineskere vojskakoro“. O Varak vakergja e Devorake: „Ka džav samo ako tu avea mancar“. Oj vakergja leske: „Ka avav. Ama, te džane nane tu te mudare e Sisara. O Jehova vakergja mange kaj ka mudarel le džuvli“.

      I Devora geli e Varakoja hem leskere vojskaja ki planina Tavor te spreminen pe baši vojna. Samo so šungja o Sisara bašo adava, khedingja ki dolina pe manušen hem o kočie baši vojna. I Devora vakergja e Varakoske: „Avdive o Jehova ka kerel te pobedine“. O Varak hem leskere 10.000 manuša, hulile tari planina te ikljon angli silno vojska e Sisaraskiri.

      Tegani o Jehova kergja o pani tari reka Kison te poplavinel i dolina. Adava than ulo doborom čikalo so o voena kočie e Sisaraskere zaglavingje. Tegani o Sisara iklilo tari pli kočija hem počmingja te našel. O Varak hem leskiri vojska uspejngje te pobedinen e Sisaraskere vojska, ama o Sisara našlja. Tegani garavgja pe ko šatori jekhe džuvljakoro, so vikinela pe sine Jaila. Oj dengja le te piel thud hem učhargja le kjebaja. Ov sine but umorno hem zasukja. Tegani i Jaila pohari geli uzi leste hem e klinea taro šatori mudargja le.

      O Varak hem i Debora falinena e Jehova giljaja

      O Varak alo te rodel e Sisara. I Jaila iklili taro šatori hem vakergja: „Khuv andre. Ka sikavav tuke e manuše so rodea le“. Keda o Varak khuvgja andre dikhlja e Sisara sar pašljola mulo. Tegani, o Varak hem i Devora falingje e Jehova agjaar so giljavgje leske gili adaleske so pomožingja e Izraelconge te pobedinen ple dušmanen. Palo adava, o Izraelcija sine len mir 40 berš.

      „O džuvlja so vakerena o šukar haberi tane bari vojska“ (Psalm 68:11)

      Pučiba: Sar i Devora pomožingja e Izraelconge? Sar i Jaila sikavgja kaj tani hrabro?

      Sudiite 4:1 — 5:31

  • I Rut hem i Noemina
    Pouke so šaj te sikljove tari Biblija
    • I Noemina vakerela e Rutake te iranel pe khere

      33 LEKCIJA

      I Rut hem i Noemina

      Keda sine baro bokhalipe ko Izrael, jekh Izraelka so vikinela pe sine Noemina zaedno pe romea hem pe duje čhavencar geli te živinel ko Moav. Palo nesavo vreme mulo o rom lakoro. Lakere čhave ženingje pe duje Moavkencar — i Rut hem i Orfa. Ama, palo nesavo vreme o čhave da mule.

      Keda šungja i Noemina kaj ko Izrael nane više bokhalipe, oj rešingje te iranel pe adari. Lakere bojra i Rut hem i Orfa, cidingje ko drumo laja, ama džikote džana sine i Noemina vakergja lenge: „Tumen sien sine šukar romnja me čhavenge hem šukar bojra mange. Me mangava palem te ženinen tumen. Adaleske, iranen tumen ko Moav“. Tegani i Rut hem i Orfa vakergje: „Amen but mangaja tut! Nane te mukha tut“. I Noemina ponadari da ubedinela len sine te džan peske. Ko krajo i Orfa geli peske, a i Rut ačhili pe sasaja. I Noemina vakergja lake: „I Orfa irangja pe ko plo narodo hem ko ple devela. Dža tu da laja. Ama, i Rut vakergja: „Nane te mukhav tut. Tlo narodo ka ovel mlo narodo, hem tlo Devel ka ovel mlo Devel“. So mislinea, sar osetingja pe i Noemina keda i Rut vakergja lake akala lafija?

      I Rut hem i Noemina resle ko Izrael ko vreme keda khedela pe sine jačmen. Jekh dive i Rut geli te khedel o jačmen so ačhola sine, oj khedela sine ki e Voozeskiri niva kova so sine e Raavakoro čhavo. O Vooz šungja kaj i Rut tani Moavka koja so ačhili pe sasaja, e Noeminaja. Adaleske, ov vakergja ple rabotnikonge te mukhen hari poviše jačmen ki niva te šaj i Rut te khedel le.

      I Rut khedela giv ko e Voozeskiri niva

      Adaja rat, keda i Rut irangja pe khere, i Noemina pučlja la: „Ki kaskiri niva kergjan buti“. I Rut vakergja: „Ki niva jekhe manušeskiri so vikinela pe Vooz“. Tegani i Noemina phengja lake: „O Vooz tano familija me romeske. Ačhov te kere buti ki leskiri niva e javere čhaencar. Adathe sian ko sigurno“.

      I Noemina e Voozeja, i Rut hem o Ovid

      I Rut džala sine ponadari da ki niva e Voozeskiri sa džikote na završingja i žetva. O Vooz primetingja kaj i Rut tani but bukjarni hem šukar romni. Ko adava vreme keda merela sine o rom bizo te ovel le čhave, nekoj tari leskiri familija šaj sine te ženinel pe leskere romnjaja so ačhili udovica. Adaleske o Vooz lelja e Ruta romnjake. Lende sine len murš čhavo, hem dengje le anav Ovid. Pokasno, o Ovid ulo e Davideskoro papo. O amalinka e Noeminakere but radungje pe. Ola vakergje: „Prvo o Jehova dengja tut e Ruta, koja so sine but šukar tuja hem akana dengja tut unuko da. Kobor tano šukar o Jehova!“

      „Isi ... amala kola soj tane popaše taro phral“ (Izreki 18:24)

      Pučiba: Sar i Rut sikavgja kaj mangela but e Noemina? Sar o Jehova grižingja pe e Rutake hem e Noeminake?

      Rut 1:1 — 4:22; Matej 1:5

Publikacie ko Romane (Makedonija) (2008 — 2025)
Odlogirin tut
Logirin tut
  • Romane (Makedonija)
  • Spodelin
  • Mestin
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Uslovija koristibaske
  • Polisa baši privatnost
  • Opcie baši privatnost
  • JW.ORG
  • Logirin tut
Spodelin