E Jehovaskoro narodo mangela i pravednost

1. Savo iskušenie sine e Josife, hem sar postapingja?

E JAKOVESKERE čhave e Josife sine le pharo iskušenie. Jekh džuvli vakergja leske: „Sov mancar“. Oj sine i romni leskere gospodareskiri, o Petefri. Ama o Josif odbingja la. Nekoj šaj te pučel pe: Soske o Josif na prifatingja lakiri ponuda? Agjaar da o Petefri na sine khere. Osven adava o Josif sine robo ko adava kher. Oj šaj sine te uništinel leskoro životo adaleske so odbinela la. Sepak, o Josif na pelo ni jekh puti ko lakoro pritisok te sovel laja. Soske? Ov vakergja: „Sar šaj te kerav doborom baro lošnipe hem te grešinav e Devleske?“ (1. Moj. 39:7-12).

2. Kotar džanlja o Josif kaj o Jehova dikhela ki preljuba sar grevo?

² Kotar džanlja o Josif kaj leskoro Devel dikhela ki preljuba sar „baro lošnipe“? Ko leskoro vreme, e Mojseeskoro zakoni panda na sine pišimo, kote soj vklučimi i zapoved „ma ker preljuba“, soske akava Zakoni sine pišimo palo 200 berš (2. Moj. 20:14). Sepak, adaleske so o Josif džanela sine šukar e Jehova halilo kaj ov na prifatinela i preljuba. Na primer, o Josif džanlja kaj o Jehova kergja o brako te ovel maškar jekh murš hem jekh džuvli. Hem ov šungja sar o Jehova ko duj prilike zaštitingja leskere parababa e Sara keda mangle te len la romnjake. Ko slično način o Devel zaštitingja e Isakoskere romnja e Reveka (1. Moj. 2:24; 12:14-20; 20:2-7; 26:6-11). Džikote o Josif razmislinela sine bašo akala situacie halilo so sine ispravno, a so pogrešno anglo e Devleskere jakhja. Adaleske so o Josif mangela sine e Jehova, ov isto agjaar mangela sine leskere pravedna merilija hem sine odlučno te živinel sprema lende.

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Dali mangea i pravednost? Sigurno kaj oja. Ama adaleske so siem nesovršena, e svetoskoro stavi baši pravednost šaj lokhe te vlijajnel upri amende (Isa. 5:20; Rim. 12:2). Adaleske ka dikha soj tani i pravednost hem savi korist ka ovel amen ako mangaja la. Palo adava ka dikha trin bukja so šaj te pomožinen amenge panda poviše te manga e Jehovaskere merilija.

SOJ TANI I PRAVEDNOST?

4. Savo pogrešno mislenje isi nesaven baši pravednost?

⁴ But manuša mislinena kaj tane pravedna iako tane gorda, kritikujnena e javeren ili mislinena kaj tane pošukar e javerendar. Ama o Devel ni hari na mangela akala osobine. Keda o Isus sine ki phuv, ov osudingja e religiozna vodačen taro adava vreme soske čhivena sine pumare merilija baši pravednost (Prop. 7:16; Luka 16:15). Okova so čače tano pravedno ni hari na mangela te ovel prepravedno.

5. Sprema i Biblija, soj tani i pravednost? Vaker primerija.

⁵ I pravednost tani jekh but šuži osobina. Te ovel pe pravedno značinela te kerel pe adava soj ispravno anglo e Jehovaskere jakhja. Ki Biblija, keda kerela pe lafi baši „pravednost“ mislinela pe ko adava te živinel pe sprema e Jehovaskere uče merilija. Na primer, o Jehova zapovedingja e trgovconge te koristinen „točna tegija“ (5. Moj. 25:15). O purano hebrejsko lafi soj prevedimo sar „točno“ šaj isto agjaar te prevedinel pe sar „pravedno“. Jekh hristijani so mangela te ovel pravedno anglo e Jehovaskere jakhja ka kerel točno sa sar so valjani, javere lafencar ka ovel pošteno ki pli buti. Nekoj so mangela te kerel adava soj pravedno, mrzinela te dikhel sar nekoj tano maltretirimo. Okova soj čače pravedno, razmislinela sar o Jehova dikhela ko odluke so anela len te šaj „celosno te ugodinel e Jehovaske“ (Kol. 1:10).

6. Soske šaj te ovel amen doverba ko e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno? (Isaija 55:8, 9).

⁶ I Biblija vakerela kaj i pravednost avela taro Jehova. Isto agjaar vakerela kaj ov tano okova kaste so arakhljola i pravda (Erem. 50:7). Sar Stvoriteli, samo e Jehova isi le pravo te odlučinel soj tano ispravno, a soj pogrešno. Hem adaleske so o Jehova tano sovršeno ov but pošukar amendar džanela soj ispravno a soj pogrešno, soske amen siem nesovršena. (Izr. 14:12; čitin Isaija 55:8, 9.) Sepak, amen šaj te živina sprema leskere pravedna merilija soske siem kerde sprema e Devleskoro liko (1. Moj. 1:27). Hem spremna siem te kera adava soske o mangipe sprema amaro Dad pottikninela amen te da sa amendar te šaj te postapina sar leste (Ef. 5:1).

7. Soske valjanena standardija? Vaker primer.

⁷ Isi amen korist keda ikeraja amen ko e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno. Soske? Zamislin tuke so ka slučinel pe ako sekoja diz ki jekh phuv korkori odlučinela save soobrakjajna znakija ka čhivel. Adava bi ovela sine haos. Hem ako o doktorija ili o medicinska sestre na ikerena pe ko standardija keda lečinena, nesave pacientija šaj te meren. Znači adava so isi standardija bašo nesave bukja zaštitinela amen. Slično, e Devleskere merilija bašo ispravno hem pogrešno zaštitinena amen.

8. Save bereketija ka dobinen okola so mangena te keren adava soj ispravno?

⁸ O Jehova nagradinela okolen so trudinena pe te živinen sprema leskere merilija. Ov vetinela: „O pravedna manuša ka nasledinen i phuv hem ka živinen večno ki late“ (Ps. 37:29). Šaj li te zamisline tuke kobor složna, ko mir hem bahtale ka oven o manuša keda sarine ka živinen sprema e Jehovaskere merilija? O Jehova mangela te ovel amen asavko životo. Akava sikavela kaj sarine amen isi amen šukar pričine te manga i pravednost. Tegani, sar šaj te bajrara amaro mangipe sprema akaja osobina? Te dikha trin bukja so šaj te kera.

BAJRAR TLO MANGIPE BAŠO E JEHOVASKERE MERILIJA

9. So ka pomožinel amenge te manga i pravednost?

⁹ Prvo buti: Mang okole kastar so avena o merilija. Te šaj te manga i pravednost, amen valjani te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova soske ov postavinela o merilija bašo adava soj ispravno, a soj pogrešno. So poviše mangaja le, doborom poviše ka manga te živina sprema leskere pravedna merilija. Te vakera jekh primer. Te mangen sine e Jehova, o Adam hem i Eva nikogaš nane sine te oven leske neposlušna (1. Moj. 3:1-6, 16-19).

10. So kergja o Avraam te šaj pošukar te haljol sar razmislinela o Jehova?

¹⁰ Sigurno na mangaja te kera i isto greška so kergje la o Adam hem i Eva. Šaj te uspejna ko adava ako pošukar zapoznajnaja e Jehova, ceninaja leskere osobine hem trudinaja amen te haljova sar ov razmislinela. Ako keraja adava, amaro mangipe sprema leste ka bajrol. Razmislin bašo Avraam. Ov čače mangela sine e Jehova. Čak keda sine leske pharo te haljovel e Jehovaskere odluke, ov na protivingja pe leske. Namesto adava, ov trudinela pe sine te zapoznajnel pošukar e Jehova. Na primer, keda doznajngja kaj o Jehova mangela te uništinel o Sodom hem Gomor, ko početok darandilo kaj o „Sudija e celo phuvjakoro“ ka uništinel e pravedna manušen zaedno e lošna manušencar. O Avraam našti sine te zamislinel peske adava. Adaleske ponizno pučlja e Jehova nekobor pučiba hem o Jehova strplivo odgovoringja leske. Ko krajo, o Avraam halilo kaj o Jehova ispitinela o vilo sekole jekhe manušeskoro hem kaj ov nikogaš na kazninela e pravedna manušen zaedno e lošnoncar (1. Moj. 18:20-32).

11. Sar sikavgja o Avraam kaj mangela e Jehova hem kaj isi le doverba ki leste?

¹¹ O razgovor so sine e Avraame e Jehovaja bašo dizja Sodom hem Gomor but vlijajngja upri leste. Sigurno panda poviše barilo leskoro mangipe hem poštovanje sprema leskoro Dad, o Jehova. Ama palo nesave berša o Avraam arakhlilo ki jekh situacija koja so čhivgja leskiri doverba ko ispit. O Jehova rodingja lestar te žrtvujnel ple mangle čhave e Isako. Ama akana o Avraam pendžarela sine pošukar e Jehova hem akava puti ništo na pučlja le. Ov odma kergja adava so rodingja lestar o Jehova. Sepak, zamislin tuke kobor sine leske pharo džikote spreminela pe sine te kerel adava so rodingja lestar o Jehova! O Avraam but razmislingja bašo adava so siklilo bašo Jehova. Ov džanlja kaj o Jehova nikogaš nane te kerel nešto so nane ispravno ili so nane ljubezno. Sprema o apostol Pavle, o Avraam sine uverimo kaj o Jehova ka voskresninel leskere mangle čhave e Isako (Evr. 11:17-19). Ustvari, o Jehova vetingja kaj o Isak ka ovel dad jekhe celo nacijake, a ko adava vreme e Isako na sine le čhave. O Avraam mangela sine e Jehova hem adaleske sine le doverba kaj leskoro Dad sekogaš ka postapinel pravedno. Iako sine leske pharo, leskiri vera pottikningja le te ovel poslušno e Jehovaske (1. Moj. 22:1-12).

12. Sar šaj te ova sar o Avraam? (Psalm 73:28).

¹² Sar šaj te ova sar o Avraam? Slično sar leste, valjani pošukar te zapoznajna e Jehova. Džikote keraja adava ka ova lea popaše hem ka manga le panda poviše. (Čitin Psalm 73:28.) Agjaar ka mukha upri amari sovest te vlijajnel e Jehovaskoro razmisluvanje (Evr. 5:14). Tegani keda nekoj ka čhivel amen ko iskušenie te kera nešto soj pogrešno, amen nane te kera adava. Čak nane te razmislina te kera nešto so ka dukhavel amare Dade hem ka uništinel amaro amalipe lea. Ko savo javer način šaj te sikava kaj mangaja i pravednost?

13. Sar šaj te dža pali pravednost? (Izreki 15:9).

¹³ Dujto buti: Trudin tut sekova dive te razvine tlo mangipe baši pravednost. Ako mangaja amare muskulija te oven pozorale valjani sekova dive but te vežbina. Slično, valjani sekova dive but te trudina amen te šaj te razvina mangipe sprema e Jehovaskere pravedna merilija. O Jehova tano razumno hem ov nikogaš na očekujnela amendar te kera poviše taro adava so šaj te kera (Ps. 103:14). Ov uverinela amen kaj „mangela okole so džala pali pravednost“. (Čitin Izreki 15:9.) Ako čhivaja amenge konkretno cel ki služba bašo Jehova, amen daja amendar sa te šaj te ispolnina la. O isto važinela keda čhivaja amenge cel te dža pali pravednost. O Jehova strplivo ka pomožinel amenge te napredujna ko adava (Ps. 84:5, 7).

14. Soj tano o oklop tari pravednost hem soske valjani amenge?

¹⁴ O Jehova ljubezno vakerela amenge kaj i pravednost nane tovar (1. Jov. 5:3). Ustvari, adaja tani zaštita koja so valjani amenge sekova dive. Setin tut ki duhovno voeno oprema koja so opišingja la o apostol Pavle (Ef. 6:14-18). Kova delo tari adaja oprema zaštitinela sine e vojnikoskoro vilo? Adava sine o oklop kova so pretstavinela e Jehovaskere pravedna merilija. Isto sar o oklop so zaštitinela o doslovno vilo, agjaar šaj e Jehovaskere merilija te zaštitinen tlo simbolično vilo, javere lafencar i ličnost so sian andral. Adaleske but tano važno ki tli duhovno voeno oprema te ovel isto agjaar o oklop tari pravednost (Izr. 4:23).

15. Sar šaj te urave o oklop tari pravednost?

¹⁵ Sar šaj te urave o oklop tari pravednost? Šaj te kere adava agjaar so ka razmisline bašo e Devleskere merilija keda valjani te ane odluke sekova dive. Angleder te odlučine bašo so ka kere lafi, savi muzika ka šune, so ka dikhe ili save lila ka čitine puč tut: „Solea pherava mo vilo? Dali o Jehova ka odobrinel adava? Ili dali isi ki lende nemoral, nasilstvo, alčnost, sebičnost — bukja kolende so o Jehova dikhela sar nepravedna?“ (Fil. 4:8). Ako birinea te kere bukja soj prifatliva e Jehovaske, tegani dozvolinea leskere pravedna merilija te zaštitinen tlo vilo.

16-17. Sar o Isaija 48:18 uverinela amen kaj šaj večno te živina sprema e Jehovaskere merilija?

¹⁶ Šaj pučea tut, dali sekogaš ka šaj te živine sprema e Jehovaskere pravedna merilija? Razmislin baši sporedba so koristinela la o Jehova so arakhljola ko Isaija 48:18. (Čitin.) O Jehova vetinela amenge kaj amari pravednost šaj te ovel „sar morska branija“. Zamislin tuke sar tergjovea ki plaža hem dikhea sar avena o branija jekh palo jekh. Džikote uživinea ko adava momenti sigurno na pučea tut dali adala branija nane više te aven, soske džanea kaj ki adaja plaža sekogaš sine branija hem nikogaš nane te čhinaven te oven.

¹⁷ Tli pravednost šaj te ovel isto sar adala branija. Sar? Keda valjani te ane jekh odluka, prvo razmislin bašo adava so o Jehova bi mangela te kere. Palo adava postapin agjaar. Bizi razlika kobor ka ovel phari adaja odluka, tlo manglo Dad sekogaš ka ovel uzi tute te del tut sila hem ka pomožinel tuke sekova dive te kere adava soj ispravno (Isa. 40:29-31).

18. Soske na smejnaja te sudina e javerenge sprema amare merilija?

¹⁸ Trito buti: Mukh o Jehova te sudinel. Adava so trudinaja amen te živina sprema e Jehovaskere pravedna merilija na dela amen pravo te sudina e javerenge hem te kera amen prepravedna. Namesto te mislina kaj siem pošukar e javerendar hem te sudina len sprema amare merilija, na valjani te bistra kaj o Jehova tano „o Sudija e celo phuvjakoro“ (1. Moj. 18:25). O Jehova na dengja amen pravo te sudina. Ustvari, o Isus zapovedingja: „Čhinaven te sudinen te šaj ma te sudinel pe tumenge“ (Mat. 7:1).b

19. Sar sikavgja o Josif kaj mukhlja o sudibe e Jehovaske ko vasta?

¹⁹ Te dikha palem e Josifeskoro primer, manuš kova so sine pravedno. Ov na sudinela sine e javerenge, čak ni okolenge so postapingje lea lošno. Leskere phralja napadingje le, bikingje le sar robo hem ubedingje pumare dade kaj ov mulo. Palo but berša, o Josif palem dikhlja pe ple familijaja. Adaleske so akana sine mokjno vladeteli, ov šaj sine te sudinel pe phralenge hem te odmazdinel pe. Iako e Josifeskere phralja iskreno kaingje pe bašo adava so kergje, ola darana sine kaj ov ka kerel lenge baš adava. Ama o Josif uveringja len: „Ma daran. Me na sium e Devleske ko than“ (1. Moj. 37:18-20, 27, 28, 31-35; 50:15-21). O Josif ponizno mukhlja o Jehova te sudinel len.

20-21. Sar šaj te izbegina te ova prepravedna?

²⁰ Isto sar o Josif, amen da mukhaja o Jehova te sudinel. Na primer, na mangaja te prepišina pogrešna motivija amare phralenge hem phenjenge bašo adava soske postapingje ko jekh odredeno način. Amen našti te čitina e javerengere vile. Samo „o Jehova ispitinela o motivija“ (Izr. 16:2). Ov mangela sa e manušen, bizi razlika kotar avena. Hem o Jehova ohrabrinela amen „širinen tumare vile“ (2. Kor. 6:13). Amen trudinaja amen te manga sa amare phralen, a na te sudina lenge.

²¹ Adava isto agjaar značinela kaj na smejnaja te sudina e manušenge taro sveto (1. Tim. 2:3, 4). Dali nekogaš ka sudine nekas tari tli familija agjaar so ka vakere „ov nikogaš nane te ovel Jehovaskoro svedoko“? Verojatno na. Adava bi ovela sine drsko hem prepravedno. O Jehova panda dela „sa e manušenge ko celo sveto“ prilika te kainen pe (Dela 17:30). Nikogaš ma bistre kaj i prepravednost tani jekh vrsta tari nepravednost.

22. Soske sian odlučno te mange i pravednost?

²² Amaro mangipe bašo e Jehovaskere pravedna merilija ka kerel amen bahtale hem ka pomožinel e javeren te oven popaše amencar hem amare Devlea. Nikogaš ma te čhinava te ova „bokhale hem žedna baši pravednost“ (Mat. 5:6). Ov sigurno kaj o Jehova primetinela tlo trudo hem kaj tano bahtalo so trudinea tut te kere adava soj ispravno. Adaleske ma sekirin tut džikote o manuša taro akava sveto ovena sa ponepravedna. Nikogaš ma bistre kaj „o Jehova mangela okolen soj pravedna“ (Ps. 146:8).