E Devleskoro anav ko Hristijanska grčka spisija

O bibliska istražuvačija prifatinena o fakti kaj e Devleskoro lično anav pišimo ko tetragram (יהוה), pojavinela pe okolu 7.000 puti ko originalno teksti ko Hebrejska spisija. Ama, but džene mislinena kaj adava anav na pojavinela pe sine ko originalno teksti ko Hristijanska grčka spisija kola soj pendžarde hem sar Nevo zavet. Adaleske, ko but sovremena Biblie na koristinela pe o anav Jehova keda prevedinela pe akava delo tari Biblija. Čak hem keda prevedinena citatija taro Hebrejska spisija, kolende so isi o tetragrami, poviše preveduvačija koristinena i titula „Gospodari“ namesto e Devleskoro lično anav.

Ko Prevod nevo sveto nane agjaar. Ki leste o anav Jehova arakhljola ko 237 thana ko Hristijanska grčka spisija. Keda odlučingje te čhiven e Devleskoro anav ko sa adala thana, o preveduvačija lele ko predvid akala duj važna bukja: 1) O grčka rakopisija so isi amen avdive nane originalna primerokija. Poviše taro milje primerokija so isi amen avdive sine pišime najhari duj vekija otkeda sine pišime originalna rakopisija. 2) Dži tegani, okola so prepišinena sine o originalna rakopisija, meningje o tetragram e grčko lafea Kirios, so značinela „Gospodari“. Ili palem, prepišingje len taro primerokija kolendar so više e Devleskoro anav sine cidimo.

Adaleske so isi silna dokazija kaj o tetragram pojavinela pe ko Hristijanska grčka spisija, o Odbor so kergja buti ko Prevod nevo sveto, odlučingja te koristinel e Devleskoro anav hem ko akava delo ki Biblija. Te dikha nekobor dokazija kolende so temelinela pe adaja odluka:

• Ko primerokija taro Hebrejska spisija so koristingje pe ko vreme e Isuseskoro hem e apostolengoro sine o tetragram ko adava teksti. Angleder, nesave vakerena sine kaj akava nane točno. Ama, otkeda paše ko Kumran sine arakhle primerokija taro Hebrejska spisija taro prvo veko, dokažingja pe kaj o tetragram čače sine ko adava teksti.

• Ko vreme e Isuseskoro hem e apostolengoro, o tetragram arakhljola sine hem ko grčka prevodija taro Hebrejska spisija. O istražuvačija vekoncar mislinena sine kaj o tetragram na sine ko grčko prevod taro Hebrejska spisija kova so sine vikimo Septuaginta. Ama, ki sredina taro 20 veko, lengoro vnimanie lelja jekh but važno purano fragmenti tari grčko Septuaginta koja so koristinela pe sine ko vreme e Isuseskoro. Ko adala fragmentija tergjola sine e Devleskoro anav pišimo hebrejska bukvencar. Znači, ko vreme e Isuseskoro sigurno postojnena sine primerokija taro Hebrejska spisija ki grčko čhib kolende so sine e Devleskoro anav. Žalno tano, so o popendžarde kopie tari Septuaginta sar soj o Vatikansko kodeks hem o Sinajsko kodeks kola so sine kerde ko 4 veko a.e., više ki lende na sine e Devleskoro anav ko Hebrejska lila ko Sveto pismo (tari 1. Mojseeva dži ko Malahija) iako adava anav tergjola sine ko popurane kopie tari Septuaginta. Adaleske na iznenadinela amen so ko tekstija so sine arakhle ko adava periodi na pojavinela pe e Devleskoro anav ni ko Nevo zavet, javere lafencar ko grčka spisija tari Biblija.

  O Isus jasno vakergja: „Me aljum mle Dadeske ko anav“. Isto agjaar, ki molitva vakergja e Devleske: „Kergjum te pendžaren tlo anav o manuša kola so tu dengjan man len taro sveto“

• Taro Hristijanska grčka spisija dikhaja kaj o Isus but puti koristinela sine e Devleskoro anav hem vakerela le sine e javerenge (Jovan 17:6, 11, 12, 26). Ki jekh prilika o Isus jasno vakergja: „Me aljum mle Dadeske ko anav“. Isto agjaar, ki molitva vakergja e Devleske: „Kergjum te pendžaren tlo anav o manuša kola so tu dengjan man len taro sveto“ (Jovan 5:43; 10:25).

• Adaleske so o grčka Hristijanska spisija da sine vodime tari e Devleskiri sila te oven pišime isto sar o Hebrejska spisija, nane ni hari logično o anav Jehova taro jekh puti te našavgjovel taro teksti taro Grčka spisija. Otprilika ki sredina taro prvo veko, e Isuseskoro učeniko o Jakov vakergja e starešinenge ko Erusalim: „O Simeon detalno objasningja sar o Devel akana prifatingja e manušen taro javera narodija, te šaj lendar te kerel narodo so ka phiravel leskoro anav“ (Apostolija 15:14). Čudno ka ovel sine o Jakov te vakerel nešto asavko ako nikoj ko prvo veko na džanela sine ili na koristinela sine e Devleskoro anav.

• Ko Hristijanska grčka spisija e Devleskoro anav pojavinela pe ko skrateno oblik. Ko Otkrovenie 19:1, 3, 4, 6, e Devleskoro anav pojavinela pe sar delo taro lafi „Alelujah“. Akava lafi avela taro hebrejsko lafi „Halelujah“ kova so doslovno značinela „Falinen e Jahe“. „Jah“ tano skrateno oblik taro anav Jehova. But taro anava soj spomnime ko Hristijanska grčka spisija, sodržinena e Devleskoro anav. Ustvari taro but stručna tekstija šaj te dikhel pe kaj o anav Isus značinela „o Jehova tano spasenie“.

• O purane evrejska rakopisija sikavena kaj evrejska hristijanja koristingje e Devleskoro anav keda pišingje o grčka lila tari Biblija. Ki Tosefta, zbirka taro usmena zakonija koja so sine završimi negde ko 300 berš a.e., bašo Hristijanska spisija so sine thare ko Sabat, bešela akava: „O lila e pisatelengere so pišingje o evangelija hem o lila e minimengere [so verojatno sine anav bašo evrejska hristijanja], na sine spasime tari jag, nego tharena len sine kaj hem te arakhen len hem agjaar tharena sine hem o strane kote so arakhljola sine e Devleskoro anav“. Ki isto zbirka sine citirimo hem o rabini o Josij, o Galilejco kova so živinela sine ko početok taro 2 veko tari a.e. Ov vakerela kaj ko javera dive taro kurko nekoj pharavela sine o thana kote so tergjola sine e Devleskoro anav ko [Hristijanska spisija] hem cidela len sine ki strana, a o javer delo frdela le sine ki jag“.

• Nesave bibliska istražuvačija priznajnena kaj ko Hristijanska grčka spisija e Devleskoro anav bešela ko thana kote so sine citatija ko Hebrejska spisija. Ko jekh rečniko ko podnaslov „O Tetragrami ko Nevo zavet“, pišinela akava: „Isi dokazija kaj o pisatelija taro Nevo zavet koristingje o tetragram, javere lafencar e Devleskoro anav Jahve, ko nesave ili ko sa o stihija so sine citirime taro Purano zavet“ (The Anchor Bible Dictionary). O istražuvači o Džordž Hauard vakerela: „Adaleske so o tetragram panda sine ko rakopisija taro grčko prevod e Biblijakoro so koristingje le o Hristijanja ko prvo veko [Septuaginta], logično tano te verujna kaj o pisatelija taro Nevo zavet ikergje o tetragrami ko biblisko teksti keda citiringje taro Hebrejska spisija“.

• O priznajme bibliska preveduvačija koristingje e Devleskoro anav ko Hristijanska grčka spisija. Taro 16 veko pa sa dža ki akari, ko Hebrejska prevodija taro Hristijanska grčka spisija o tetragrami koristinela pe ko but stihija. Nesave preveduvačija kergje adava angleder but vreme te ikljol o Prevod nevo sveto. Nesave taro adala prevodija tane: Nowy Testament (1574, polsko, Šimon Budni); Die heilige Schrift des neuen Testaments (1791, germansko, Dominikus fon Brentano); The Emphatic Diaglott (1864, anglisko, Bendžamin Vilson); O Evangelho Segundo S. Mattheus (1909, portugalsko, Padre Santana); Bible de Chouraqui, (1985, francusko, Andre Šuraki). Osven adava, ko jekh špansko prevod ko početok taro 20 veko o preveduvači Pablo Beson koristingja o anav „Jehova“ ko Luka 2:15 hem ko 14 stiho taro pismo taro Juda, a ko poviše taro 100 javera thana ko fusnote objasningja kaj valjani te bešel e Devleskoro anav. Isto agjaar, barem ko panda šov javera španska prevodija koristinena e Devleskoro anav ko oblikija: Yahvé, Yavé, Yahweh hem YHWH. Ponadari, o anav Jehova pojavinela pe ki rusko čhib ko fusnote taro prevodija „Smyslovoy perevod“ hem „Yevreyskiy Novyy Zavet“ taro David Stern. Samo ki germansko čhib ko najhari 11 prevodija taro Grčka spisija pojavinela pe o anav „Jehova“ („Jahve“), a ko štar prevodija e Devleskoro anav pojavinela pe ko zagrade pali i titula „Gospodari“. Ko poviše taro 70 germanska prevodija, e Devleskoro anav koristinela pe ko fusnote ili ko beleške.

• O bibliska prevodija ko poviše taro 100 čhibja koristinena e Devleskoro anav ko Hristijanska grčka spisija. Na primer, ko but prevodija ko razna afrikanska, amerikanska, aziska hem pacifička čhibja, e Devleskoro anav pojavinela pe but puti. O preveduvačija so kergje akala prevodija odlučingje te koristinen e Devleskoro anav taro ista pričine so vakergjem len poupre. Nesave taro akala prevodija taro Hristijanska grčka spisija iklile angleder nekobor berša, sar soj i Biblija ki čhib rotuman (1999) ki koja o anav „Jihova“ koristinela pe 51 puti ko 48 stihija, isto hem o prevod ki indonezisko čhib batak (1989), kote so o anav „Jahowa“ koristinela pe 110 puti.

Sa o dokazija so dikhlem len dži akana, dena amen silna pričine te iranel pe e Devleskoro anav, Jehova, ko Hristijanska grčka spisija. Baš adava kergje o preveduvačija so prevedingje i Biblija Nevo sveto. Ola hor ceninena e Devleskoro anav hem tari dar hem poštovanje sprema o Devel, ola nikogaš nane te ikalen nešto so tergjola sine ko originalno teksti ki Biblija (Otkrovenie 22:18, 19).