Kobor taro e Jehovaskere svedokija pendžarea? Nesave amendar šaj tane tle komšie, kolege ki buti ili součenikija. Ili palem, šaj nekogaš kergjem tuja lafi baši Biblija. Koj siem amen hem soske vakeraja javerenge ko so verujnaja?

Amen siem obična manuša. Isi amen različno poteklo hem dživdinaja ko različna uslovija. Nesave amendar angle sine ki javer religija, a javera na verujnena sine ko Devel. Angleder te ova e Jehovaskere svedokija, odvojngjem amenge vreme šukar te sikljova so sikavela i Biblija (Dela 17:11). Halilem kaj adava so siklilem tano čače hem korkori odlučingjem te služina e Jehovaske.

Amenge pomožinela adava so sikljovaja tari Biblija. Sar sa o javera, amen da mora te ikljova ko krajo amare problemencar hem amare maanencar. Ama, adaleske so trudinaja amen te ikera o bibliska načela, amaro dživdipe ulo pošukar (Psalm 128:1, 2). Adaja tani jekh pričina soske javerenge vakeraja bašo adava so siklilem tari Biblija.

Amen dživdinaja sar so rodela o Devel. O bukja so sikavela i Biblija kerena te kera šukaripe e javerenge hem te počitujna len, te ova česna hem ljubezna. O bibliska načela pomožinena e manušenge te oven šukar, primerna hem pomožinena o familie te oven popaše. Adaleske so siem sigurna kaj ,o Devel na odvojnela e manušen‘, amen siem sar jekh familija kerdi manušendar taro različna nacie so verujnela ko ista bukja hem so na delinela la i politika. Iako siem obična manuša, amen siem jekh posebno narodo (Dela 4:13; 10:34, 35).

• Ko so e Jehovaskere svedokija tane slična sar o javera manuša?

• Save korisna bukja siklile e Jehovaskere svedokija tari Biblija?

But manuša mislinena kaj e Jehovaskere svedokija tane nesavi nevi religija. Ama, angleder 2.700 berša, bašo manuša so služinge e čačutne Devleske sine vakerdo kaj tane leskere ,svedokija‘ (Isaija 43:10-12). Sa dži ko 1931 berš, siem sine pendžarde sar Istražuvačija e Biblijakere. Soske akana amaro anav tano e Jehovaskere svedokija?

Amaro anav sikavela koj tano amaro Devel. Sar so sikavena o purane prepišime bibliska lila, e Devleskoro anav, Jehova, ki Biblija arakhljola pobuter taro 7.000 puti. Ko but prevodija akava anav tano menimo titulencar sar so i „Gospod“ ili „Bog“. Ama, o čačutno Devel sikavgja e Mojseeske plo anav, Jehova, hem vakergja: ,Akava tano mlo anav zasekogaš‘ (2. Mojseeva 3:15). Agjaar ov kergja razlika maškar peste hem o hovavne devela. Isi amen bari čest te phirava e Devleskoro sveto anav.

Amaro anav sikavela koja tani amari zadača. But pravedna manuša ko purano vakti, počmindor taro Avel, denge svedoštvo baši pumari vera ko Jehova. Ko akava ,baro oblako taro svedokija‘ tane o Noe, o Avraam, o Mojsej, o David hem javera (Evreite 11:4 — 12:1). Isto sar jekh manuš so ikljola ko sudo te svedočinel ki korist jekhe nevino manušeske, agjaar amen siem spremna te vakera o čačipe bašo amaro Devel.

Džaja palo e Isuseskoro primer. I Biblija bašo Isus vakerela kaj tano ,verno hem čačutno svedoko‘ (Otkrovenie 3:14). Korkori o Isus ,vakergja e Devleskoro anav e manušenge‘ hem ,svedočingja o čačipe‘ bašo Devel (Jovan 17:26; 18:37). Adala so čače mangena te džan palo Isus, mora te phiraven e Jehovaskoro anav hem te vakeren le javerenge. E Jehovaskere svedokija trudinena pe te keren adava.

• Soske o Istražuvačija e Biblijakere lele o anav e Jehovaskere svedokija?

• Od keda e Jehova isi le svedokija ki Phuv?

• Koj tano o najbaro svedoko e Jehovaskoro?

I Biblija vakergja kaj palo e Isuseskoro meribe ka ikljoven hovavne učitelija maškar o prva hristijanija hem ka sikaven hovavne bukja (Dela 20:29, 30). Sar so nakhela sine o vreme, ulo baš agjaar. Ola mešinge adava so sikavela sine o Isus e hovavne religiozno ideencar hem agjaar ulo o hovavno hristijanstvo (2. Timotej 4:3, 4). Sar šaj avdive te ova sigurna kaj točno haljovaja so sikavela čače i Biblija?

Alo o vreme o Jehova te sikavel o čačipe. Ov angleder vakergja kaj ,ko posledna dive o čačipe segde ka širinel pe‘ (Daniel 12:4). Ko 1870 berš, jekh tikni grupa manuša so rodena sine o čačipe, dikhle kaj but bukja so sikavela sine i crkva na sine tari Biblija. Adaleske, ola trudinge pe te haljoven so čače sikavela i Biblija, a o Jehova pomožingja len ko adava.

O iskrena manuša temelno proučinge i Biblija. Akala iskrena Istražuvačija e Biblijakere, sar so angle vikinaja amen sine, koristinge jekh način te sikljoven i Biblija kova so amen panda koristinaja le. Ola kerena sine lafi baši Biblija, tema po tema. Keda resena sine dži ko delo tari Biblija so sine lenge pharo te haljoven, ola rodena sine javera stihija so objasninena adava delo. Keda sine sigurna kaj adava so halile sine ko sklad celo Biblijaja, tegani pišinena le sine. Agjaar so mukhle i Biblija korkori te tumačinel pes, ola arakhle o čačipe baši e Devleskoro anav hem leskoro Carstvo, baši leskiri namera e manušencar hem e Phuvjaja, bašo adava so ovela e mulencar hem i nadež bašo voskresenie. Agjaar ola oslobodinge pe taro but hovavne sikljojba hem adetija (Jovan 8:31, 32).

Dži ko 1879 berš o Istražuvačija e Biblijakere halile kaj alo o vreme segde te vakeren o čačipe. Adaleske adava berš, počminge te keren o spisanie so avdive panda keraja le, i Stražarska kula. Akana vakeraja o čačipe tari Biblija e manušenge ko 240 phuvja hem ko pobuter taro 750 čhibja. Niked dži akana o čačipe na sine doborom but širimo!

• So ulo e čačipaja tari Biblija, palo e Isuseskoro meribe?

• So pomožingja palem te arakha o čačipe tari Biblija?

Beršencar, e Jehovaskere svedokija koristinge, pečatinge hem denge različna prevodija tari Biblija. Ama, tegani dikhlem kaj valjani te kera nevo prevod so ka pomožinel e manušenge ,šukar te pendžaren o čačipe‘, sar so mangela o Devel (1. Timotej 2:3, 4). Adaleske, ko 1950 berš počmingjem te pečatina prevod tari Biblija, ki anglisko čhib, so vikinela pe sine Prevod Nov svet. Avdive asavko točno prevod isi ko pobuter taro 130 čhibja.a

Valjani sine Biblija so lokhe ka haljovel pe. Sar so nakhela o vreme, o čhibja meninena pe, adaleske ko but prevodija isi purane ili nejasna lafija so phare haljovena pe. Isto agjaar, sine arakhle pobuter popurane prepišime bibliska lila so pomožinge pošukar te haljoven pe o čhibja kolende so sine pišimi i Biblija — i hebrejsko, i aramejsko hem i grčko čhib.

Valjani sine prevod ko kova so točno ka ovel prevedimo e Devleskoro lafi. Namesto te prevedinen e Devleskoro lafi sar ola so mangena, o preveduvačija e biblijakere valjani točno te prevedinen adava so pišinela ki late. Ama, ko pobuter prevodija tari Biblija na bešela e Devleskoro anav, Jehova.

Valjani sine Biblija so ka slavinel e Devle (2. Samoilova 23:2). Ko Prevod Nov svet, e Jehovaskoro anav arakhljola ko 7.000 thana kote so bešela sine ko najpurane prepišime bibliska lila, sar so dikhaja tele ki slika (Psalm 83:18). Akaja Biblija, koja so sine but berša kerdi, keda ka čitine la ka uživine soske ki late tane jasno pišime e Devleskere misle. Sajekh dali isi Prevod Nov svet ki tli čhib ili na, šukar tano te ovel tut navika te čitine e Jehovaskoro lafi sekova dive (Isus Navin 1:8; Psalm 1:2, 3).

• Soske valjani sine nevo prevod e Biblijake?

• So valjani sekova dive te kera ako mangaja te džana koja tani e Devleskiri volja?