1-3. So pučena pe but manuša bašo meribe, hem save odgovorija dena nesave religie?

I BIBLIJA vakerela amenge kaj jekh dive meribe nane te ovel više (Otkrovenie 21:4). Ko pandžto poglavje siklilem kaj preku i otkupnina šaj te dobina večno životo. Ama, o manuša panda merena (Propovednik 9:5). Adaleske, sarine pučaja amen: „So ovela amencar keda meraja?“

² O odgovor taro akava pučibe tano but važno keda merela nekoj so but mangaja le. Tegani šaj pučaja amen: „So ovela adalea so mulo? Dali dikhela amen? Šaj li te pomožinel amen? Dali nekogaš ka dikha le palem?“

³ O religie različno odgovorinena ko akala pučiba. Nesave vakerena kaj ako sian šukar manuš, ka dža ko raj ko nebo, a ako sian lošno manuš, ka thabljove ko pekol. Javera vakerena kaj keda nekoj merela, ovela duhovno ličnost, hem živinela ple manglencar kola so isto agjaar tane mule. A javera palem, vakerena kaj palo meribe ka sudinel pe e muleske, hem ov palem ka bijangjovel hem ka živinel ko javer telo, na primer sar nesavo javer manuš ili sar životno.

4. Savo isto sikljojbe bašo meribe sikavena poviše religie?

⁴ O religie sikavena različna bukja. Ama poviše lendar sikavena jekh isto sikljojbe. Ola vakerena kaj keda nekoj merela jekh delo lestar živinela ponadari da. Dali tano adava čače?

SO OVELA AMENCAR KEDA MERAJA?

5, 6. So ovela amencar keda meraja?

⁵ O Jehova džanela so ovela amencar keda meraja, hem ov vakerela amenge kaj keda nekoj merela, leskoro životo završinela. O meribe tano sprotivno taro životo. Adaleske keda nekoj merela leskere čuvstvija hem misle na prodolžinena te živinen negde javerthe.a Keda meraja, amen našti te dikha, našti te šuna hem našti te mislina.

⁶ O cari, o Solomon pišingja kaj „o mule na džanena ništo“. O mule našti te mangen ili te mrzinen hem ko grobo nane ni buti, ni mislibe, ni džandipe, ni mudrost. (Čitin Propovednik 9:5, 6, 10.) Ko Psalm 146:4, i Biblija vakerela amenge kaj keda nekoj merela, „leskere misle“ isto agjaar merena.

SO VAKERGJA O ISUS BAŠO MERIBE

7. So vakergja o Isus bašo meribe?

⁷ Keda mulo e Isuseskoro amal, o Lazar, ov vakergja ple učenikonge: „Amaro amal o Lazar zasukja“. Ama o Isus adalea na mislingja kaj o Lazar odmorinela pe. O Isus ponadari vakergja: „O Lazar mulo“ (Jovan 11:11-14). Znači, o Isus sporedingja o meribe sojbaja. Ov na vakergja kaj o Lazar sine ko nebo ili zaedno ple manglencar so mule. Isto agjaar, ov na vakergja kaj o Lazar mučinela pe sine ko pekol ili palem bijandilo sar javer manuš ili životno. Na, o Lazar sar te phene hor sovela sine. Ki Biblija isi javera da stihja so sporedinena o meribe sojbaja. Oj vakerela bašo Stefan kaj keda sine mudardo, ov „zasukja“ (Dela 7:60, fusnota). O apostol Pavle isto agjaar pišingja kaj nesave hristijanja so mule „zasukje“ (1. Korinkjanite 15:6, fusnota).

8. Kotar džanaja kaj o Devel na kergja e manušen te meren?

⁸ Dali o Devel kergja e Adame hem e Eva te živinen samo nesavo vreme hem ko krajo te meren? Na! O Jehova kergja len te šaj te uživinen ko večno životo hem te ovel len sovršeno sastipe. Ov kergja e manušen, te mangen te živinen večno (Propovednik 3:11). Nijekh roditeli na mangela te dikhel ple čhave sar phujrola hem merela, isto agjaar o Jehova da adava na mangela amenge. Ama, ako o Devel kergja amen te živina zasekogaš, tegani soske meraja?

SOSKE MERAJA?

9. Soske na sine pharo te šunel pe i zapoved so dengja la o Jehova e Adameske hem e Evake?

⁹ Ki gradina Eden, o Jehova vakergja e Adameske: „Taro sekova kaš ki gradina šaj te ha džikote na čaljovea. Ama taro kaš bašo pendžaribe soj šukar hem soj lošno, na smejnea te ha, soske ko adava dive keda ka ha lestar, sigurno ka mere“ (1. Mojseeva 2:9, 16, 17). Akaja jasno zapoved na sine phari te šunel pe, hem e Jehova sine le pravo te vakerel e Adameske hem e Evake soj šukar a soj lošno. Adalea so ka šunen sine e Jehova, ola ka sikaven leske sine kaj poštujnena leskoro pravo te vladinel upri lende. Isto agjaar, adalea šaj sine te sikaven kobor tane blagodarna bašo sa so dengja len.

10, 11. a) Sar hovavgja o Satana e Adame hem e Eva? b) Soske nane nisavo izgovor bašo adava so kergje o Adam hem Eva?

¹⁰ But žalno tano adava so o Adam hem i Eva biringje te na šunen e Jehova. O Satana pučlja e Eva: „Čače li o Devel vakergja kaj na smejnena te han taro sekova kaš ki gradina?“ I Eva odgovoringja leske: „Amen šaj te ha taro kašta ki gradina. Ama bašo kaš soj tano ko maškar ki gradina o Devel vakergja: ,Na smejnena te han lestar, ni na smejnena te pipinen le, te kergjen adava ka meren‘“ (1. Mojseeva 3:1-3).

¹¹ Tegani o Satana vakergja: „Na, tumen nane te meren. Soske o Devel džanela kaj ko adava dive keda ka han lestar, ka phravgjon tumare jakhja hem ka oven sar o Devel, ka džanen soj šukar, a soj lošno“ (1. Mojseeva 3:4-6). O Satana manglja i Eva te mislinel kaj oj šaj te odlučinel korkori soj tano šukar a soj lošno. Isto agjaar, ov hovavgja bašo adava so ka ovel lencar ako na šungje e Devle. O Satana vakergja kaj i Eva nane te merel, adaleske oj halja taro plodi hem dengja ple romeske da. O Adam hem i Eva džanena sine kaj o Jehova vakergja lenge ma te han taro adava kaš. Keda hale taro kaš ola biringje te na šunen adaja jasno zapoved. Adalea sikavgje kaj na poštujnena ple Dade kova so but mangela len. Nane nisavo izgovor bašo adava so kergje le!

12. Soske sine but pharo e Jehovaske keda o Adam hem i Eva na šungje le?

¹² E Jehovaske sine but pharo keda o Adam hem i Eva sikavgje kaj na poštujnena le! Sar ka osetine tut ako dengjan tutar sa te bajrare te čhaven hem tegani ola ovena protiv tute hem kerena sprotivno adalestar so vakergjan lenge? Nane li adava but te dukhavel tut?

13. So mislingja o Jehova keda vakergja „ki phuv ka irane tu“?

¹³ Adaleske so o Adam hem i Eva na šungje e Devle, ola našavgje o večno životo. O Jehova vakergja e Adameske: „Soske tari phuv sian, ki phuv ka irane tut“. (Čitin 1. Mojseeva 3:19.) Adava značinela kaj o Adam ka iranel pe palem ki phuv, kotar so sine kerdo (1. Mojseeva 2:7). Keda o Adam grešingja, ov mulo hem na postojnela sine više.

14. Soske meraja?

¹⁴ O Adam hem i Eva te šunen sine e Devle ka živinen sine sa dži avdive. Ama, adalea so na šungje le, ola grešingje hem palo nesavo vreme mule. O grevo tano sar jekh pharo nasvalipe kova so nasledingjem le taro amare prva roditelija. Amen sarine siem bijame sar grešnikija hem adaleske da meraja (Rimjanite 5:12). Ama, adava na sine e Devleskiri namera e manušencar. O Devel nikogaš na manglja o manuša te meren, hem adaleske i Biblija vakerela bašo meriba kaj tano „dušmani“ e manušeskoro (1. Korinkjanite 15:26).

O ČAČIPE OSLOBODINELA AMEN

15. Sar oslobodinela amen adava so džanaja o čačipe bašo meribe?

¹⁵ O čačipe bašo meribe oslobodinela amen taro but pogrešna sikljojba. I Biblija sikavela amen kaj o mule na osetinena nisavi dukh hem žal. Amen našti te kera lencar lafi, ama ni ola da amencar. Amen našti te pomožina lenge, a ni ola da amenge. Ola našti te keren amenge lošnipe, adaleske amen na valjani te dara lendar. But religie vakerena kaj o mule živinena ko nesavo than hem kaj amen šaj te pomožina lenge adalea so ka da pare nesave versko vodačenge. Ama, keda amen džanaja o čačipe bašo meribe, tegani nane te verujna ko adala hovajba.

16. Save hovavne bukja bašo mule sikavena but religie?

¹⁶ O Satana koristinela o hovavne religie te hovaven amen hem te terinen amen te mislina kaj o mule panda živinena. Na primer, nesave religie sikavena kaj keda meraja jekh delo amendar ponadari da živinela negde javerthe. Dali tli religija sikavela tut asavke bukja, ili sikavela tut adava so vakerela i Biblija bašo meribe? O Satana hovavela e manušen te šaj te cidel len taro Jehova.

17. Soske o sikljojbe kaj o manuša thabljovena ki jag vredžinela e Jehova?

¹⁷ Adava so sikavena but religie tano strašno. Na primer, nesave sikavena kaj o lošna manuša thabljovena zasekogaš ki jag. Adava hovavno sikljojbe vredžinela e Jehova. Ov nikogaš nane te mukhel o manuša te mučinen pe ko asavko način! (Čitin 1. Jovanovo 4:8.) Sar ka osetine tut ako nekoj kazninela ple čhave adalea so ka čhivel leskere vasta ki jag? Sigurno ka misline kaj tano but lošno. Nane te mange te džane ništo baši leste. Agjaar mangela o Satana te mislina bašo Jehova!

18. Soske na valjani te dara taro mule?

¹⁸ Nesave religie vakerena kaj keda o manuša merena, ola uštena sar duhija. Adala religie sikavena kaj amen mora te poštujna e mulen, čak te dara lendar, soske ola šaj te oven ili amare amala ili amare dušmanja. But manuša verujnena ko akava hovajbe. Ola darana taro mule hem adaleske obožavinena len, a na e Jehova. Setin tut kaj o mule ništo na osetinena, adaleske na valjani te dara lendar. O Jehova kergja amen. Ov tano o čačutno Devel, hem amen valjani samo leste te obožavina (Otkrovenie 4:11).

19. Sar pomožinela amen adava so džanaja o čačipe bašo mule?

¹⁹ Keda džanaja o čačipe bašo mule, tegani siem oslobodime taro hovajba so vakerena o hovavne religie. Akava čačipe pomožinela amen te haljova o šukar bukja so vetinela amenge o Jehova bašo amaro životo hem amari idnina.

20. So ka sikljova ko poglavje so avela?

²⁰ Angleder but berša, jekh sluga e Devleskoro, o Jov, pučlja: „Keda ka merel o manuš, šaj li te živinel palem?“ (Jov 14:14). Dali šaj jekh manuš so mulo te živinel palem? O odgovor so dela amen o Devel ki Biblija tano but utešno. Ko poglavje so avela ka kera lafi bašo adava.

1-3. Ko so siem sarine osudime, hem sar o Jehova ka oslobodinel amen?

ZAMISLIN tuke kaj sian osudimo te ove phanlo celo tlo životo bašo nešto so na kergjan. Nane nisavi šansa te ove oslobodimo. Nane tut nisavi nadež hem našti ništo te kere bašo adava. Ama baš tegani keda našavgjan tli nadež, tu šunea kaj isi nekoj so šaj te oslobodinel tut hem kaj ov dengja lafi kaj ka kerel adava! Sar ka osetine tut?

² Sarine siem osudime te mera. Bizi razlika so ka kera, našti našaja taro meribe. Ama, o Jehova šaj te oslobodinel amen taro meribe. Ov dengja amen lafi kaj „o posledno dušmani, o meribe, ka ovel uništimo“ (1. Korinkjanite 15:26).

³ Zamislin kobor ka ovel tuke polokho keda jekh dive nane te ovel meribe! Ama o Jehova ka kerel but poviše nego samo te cidel o meribe. Ov isto agjaar ka iranel palem ko životo adalen so mule. Razmislin so značinela akava tuke. Ov dengja lafi kaj „o mule so nane len sila“ ka živinen palem (Isaija 26:19). Akava i Biblija vikinela le voskresenie.

KEDA MERELA NEKOJ SO MANGEA LE

4. a) So ka del amen uteha keda nekoj tari familija ili nesavo amal ka merel? b) Kola sine nesave taro e Isuseskere paše amala?

⁴ Keda nekoj merela tari amari familija ili nesavo paše amal, tegani osetinaja dukh koja soj tani phari te izdržinel pe. Amen našti ništo te kera te šaj te irana adale manuše palem ko životo. Ama, i Biblija dela amen uteha. (Čitin 2. Korinkjanite 1:3, 4.) Te dikha jekh primer so sikavela amenge kobor but o Jehova hem o Isus mangena te iranen ko životo amare manglen so mule. Keda o Isus sine ki Phuv, ov često džala sine te posetinel e Lazare hem leskere phenjen, e Marta hem e Marija. Ola sine šukar amala e Isusea. I Biblija vakerela: „O Isus mangela sine e Marta, lakere phenja hem e Lazare“. Ama, jekh dive o Lazar mulo (Jovan 11:3-5).

5, 6. a) So kergja o Isus keda dikhlja kaj rovena e Lazareskiri familija hem o amala? b) Soske tano utešno adava so džanaja sar osetinela pe o Isus keda nekoj merela?

⁵ O Isus gelo te utešinel e Marta hem e Marija. Keda i Marta šungja kaj o Isus avela, oj geli avri tari diz te adžikerel le. Keda dikhlja e Isuse radujngja pe hem vakergja leske: „Te ove sine tu akate, mo phral nane te merel sine“. I Marta mislingja kaj o Isus na alo ko vreme. Palo adava, o Isus dikhlja e Marija sar rovela. Keda dikhlja kobor oj sine tažno, adava sine leske but pharo hem ov da počmingja te rovel (Jovan 11:21, 33, 35). Ov osetingja savi tani i dukh so avela keda našavaja nekas so mangaja.

⁶ Adava so džanaja kaj o Isus osetinela pe isto sar amende keda nekoj merela, dela amen uteha soske o Isus tano isto sar plo Dad (Jovan 14:9). E Jehova isi le sila te cidel o meribe zasekogaš, hem adava panda hari ka kerel le.

„LAZAR, IKLJOV!“

7, 8. Soske i Marta na manglja te ciden o bar taro e Lazareskoro grobo, ama so kergja o Isus?

⁷ Keda o Isus alo ko than kote so sine parumo o Lazar, o grobo sine phanlo jekhe bare barea. O Isus vakergja: „Ciden o bar“. Ama, i Marta na manglja te ciden o bar soske o telo e Lazareskoro vekje sine štar dive ko grobo (Jovan 11:39). Oj na džanlja kaj adava so ka kerel o Isus ka pomožinel lake palem te dikhel ple phrale.

⁸ O Isus vakergja e Lazareske: „Ikljov!“ Palo adava, i Marta hem i Marija dikhle nešto so but iznenadingja len. „O mulo iklilo, a ko vasta hem ko pre sine le pakjarde zavoja“ (Jovan 11:43, 44). O Lazar sine palem dživdo! Ov palem sine zaedno ple familijaja hem amalencar. Ola šaj sine te gušinen le hem te keren lea lafi. Savo čudo! O Isus voskresningja e Lazare.

„ČHAJE, TUKE VAKERAVA, UŠTI!“

9, 10. a) Koj dengja sila e Isuse te voskresninel e manušen? b) Soske o izveštaija tari Biblija bašo voskresenie tane korisna amenge?

⁹ Dali o Isus ple silaja irangja ko životo e manušen so mule? Na. Angleder te uštarel e Lazare, o Isus molingja pe e Jehovaske hem ov dengja le sila te iranel ko životo e Lazare. (Čitin Jovan 11:41, 42.) Ama na sine samo o Lazar voskresnimo. I Biblija vakerela amenge baši jekh dešuduje beršengiri čhaj so sine but nasvali. Lakoro dad, o Jair, sine but razočarimo hem molinela sine e Isuse te sasljarel la. Le na sine le javera čhave osven late. Džikote kerela sine lafi e Isusea, nesave manuša ale hem vakergje leske: „Ti čhaj muli! Soske te mučine e Učitele?“ Ama o Isus vakergja e Jaireske: „Ma dara, samo neka ovel tut vera hem oj ka ovel spasimi“. Tegani zaedno e Jairea gele ko leskoro kher. Sar so avena sine popaše dži ko kher, o Isus šaj sine te šunel hem te dikhel sar o manuša rovena. O Isus vakergja lenge: „Ma roven, soske oj nane muli nego sovela“. Lakoro dad hem i daj sigurno pučena pe sine so mangela te vakerel o Isus adalea. O Isus vakergja sarinenge te ciden pe, lelja lakere dade hem e daja hem khuvgje ki soba kote so pašljola sine i čhaj. O Isus astargja e čhajakoro vas hem vakergja lake: „Čhaje, tuke vakerava, ušti!“ Zamislin kobor radosna sine lakere roditelija keda dikhle sar oj odma uštili hem počmingja te phirel! O Isus voskresningja lengere čhaja (Marko 5:22-24, 35-42; Luka 8:49-56). Taro adava dive, sekogaš keda ka dikhen sine ple čhaja, ola ka šaj sine te setinen pe so kergja lenge o Jehova preku o Isus.a

¹⁰ Adalen so irangja len o Isus ko životo, palo nesavo vreme palem mule. Ama, adava so čitinaja bašo akala manuša tano but korisno amenge, soske dela amen čačutni nadež. O Jehova mangela te voskresninel e manušen, hem adava ka kerel.

SO SIKLJOVAJA TARO IZVEŠTAIJA BAŠO VOSKRESENIE

11. So sikavela amen o stiho taro Propovednik 9:5 bašo Lazar?

¹¹ I Biblija jasno vakerela kaj „o mule na džanena ništo“. O izveštaj bašo Lazar vakerela kaj adava tano čače (Propovednik 9:5). Sar so vakergja o Isus, o Lazar te phene sovela sine (Jovan 11:11). Keda o Lazar sine ko grobo, ov „na džanela sine ništo“.

12. Kotar džanaja kaj o voskresenie e Lazareskoro čače ulo?

¹² Keda o Isus voskresningja e Lazare, but manuša dikhle adava. Čak adala da so na mangena sine e Isuse, džanlje kaj ov kergja akava čudo. O Lazar sine dživdo, hem akava sine dokaz kaj čače sine voskresnimo (Jovan 11:47). Isto agjaar, but manuša gele te dikhen e Lazare, hem adaleske počmingje te verujnen kaj o Isus sine bičhaldo taro Devel. E Isuseskere dušmanja na mangle o manuša te verujnen ko adava, adaleske mangle te mudaren e Isuse hem e Lazare (Jovan 11:53; 12:9-11).

13. Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka iranel e mulen palem ko životo?

¹³ O Isus vakergja kaj „sa okola soj tane ko grobo“ ka ušten (Jovan 5:28). Adava značinela kaj o Jehova ka iranel ko životo sa e mulen kolende so setinela pe. Te šaj o Jehova te iranel nekas palem ko životo, ov valjani te pamtinel sa baši leste. Dali šaj čače te kerel adava? Ko nebo upre isi milijarde čerenja. I Biblija vakerela kaj o Jehova džanela o anav sekole čerenjakoro. (Čitin Isaija 40:26.) Ako šaj te pamtinel o anav sekole čerenjakoro, tegani ov sigurno šaj lokhe te pamtinel sa bašo manuša so ka iranel len ko životo. Panda považno, o Jehova kergja sa, adaleske amen džanaja kaj leste isi le sila te iranel e manušen palem ko životo.

14, 15. So sikavena amen e Joveskere lafija bašo voskresenie?

¹⁴ O verno manuš o Jov verujnela sine kaj ka ovel voskresenie. Ov pučlja: „Keda ka merel o manuš, šaj li te živinel palem?“ Tegani ov vakergja e Jehovaske: „Tu ka vikine man, a me ka odgovorinav tuke. Ka ovel tut bari želba te dikhe adava so kergjan tle vastencar“. Oja, o Jov džanlja kaj o Jehova edvaj adžikerela o vreme keda ka voskresninel e manušen so mule (Jov 14:13-15).

¹⁵ Sar osetinea tut baši nadež kaj ka ovel voskresenie? Šaj pučea tut: „Dali ka voskresninen mli familija hem mle amala so mule?“ Uteha dela amen adava so džanaja kaj o Jehova čače mangela te iranel e mulen ko životo. Te dikha so vakerela amenge i Biblija bašo adava koj ka voskresninel hem kote ka živinen.

OLA „KA ŠUNEN LESKORO GLASO HEM KA IKLJON“

16. Ko savo sveto ka oven voskresnime o mule?

¹⁶ Ko purano vreme, o manuša so voskresningje, palem sine zaedno ple familijaja hem amalencar ki Phuv. Isto agjaar ka ovel ki idnina da, ama panda pošukar. Soske ka ovel pošukar? O mule so ka voskresninen hem ka živinen ki Phuv, ka šaj te živinen zasekogaš hem nikogaš te na meren. Ka živinen ko sveto kova so ka ovel pošukar taro avdisutno. Adathe nane te ovel vojne, kriminal hem nasvalipe.

17. Koj ka ovel voskresnimo?

¹⁷ Koj ka ovel voskresnimo? O Isus vakergja kaj „sa okola soj tane ko grobo ka šunen leskoro glaso hem ka ikljon“ (Jovan 5:28, 29). Ko Otkrovenie 20:13 vakerela amenge: „O more dengja e mulen so sine ki leste, hem o meribe hem o grobo dengje e mulen so sine ki lende“. Oja, milionija manuša ka živinen palem. O Pavle isto agjaar vakergja kaj ka voskresninen hem „o pravedna hem o nepravedna“. (Čitin Dela 24:15.) So značinela adava?

18. Koj tane „o pravedna“ so ka oven voskresnime?

¹⁸ „O pravedna“ tane o verna sluge e Jehovaskere so živingje angleder te avel o Isus ki Phuv. O manuša sar soj tane o Noe, Avraam, Sara, Mojsej, Rut hem i Estira ka oven voskresnime te živinen akate ki Phuv. Ko dešujekhto poglavje taro lil Evreite šaj te čitine bašo nesave taro adala verna murša hem džuvlja. So ka ovel e Jehovaskere verna slugencar so mule ko amaro vreme? Ola da tane isto agjaar „pravedna“, adaleske ka oven voskresnime.

19. Koj tane „o nepravedna“? Savi prilika ka del len o Jehova?

¹⁹ „O nepravedna“ tane o milijarde manuša kola so na sine len prilika te pendžaren e Jehova. Iako ola mule, o Jehova na bistergja len. Ov ka voskresninel len hem agjaar ka ovel len prilika te sikljoven baši leste hem te služinen leske.

20. Soske sarine nane te oven voskresnime?

²⁰ Dali akava značinela kaj sekoj so mulo ka ovel voskresnimo? Na. O Isus vakergja kaj nesave manuša nane te oven irame palem ko životo (Luka 12:5). Koj ka odlučinel dali nesavo manuš ka ovel voskresnimo ili na? O Jehova tano o glavno Sudija, ama ov isto agjaar dengja e Isuseske „te ovel sudija e dživdenge hem e mulenge“ (Dela 10:42). Sekova jekh soj tano osudimo sar lošno hem sar asavko so na mangela te meninel pe, nane te ovel voskresnimo. (Dikh i 19 fusnota.)

VOSKRESENIE KO NEBO

21, 22. a) So značinela nekoj te ovel voskresnimo ko nebo? b) Koj sine prvo so voskresningja te živinel ko nebo?

²¹ I Biblija isto agjaar vakerela amenge kaj nesave manuša ka živinen ko nebo. Keda nekoj ka ovel voskresnimo ko nebo, ov na živinela adari sar manuš. Ov tano voskresnimo te živinel ko nebo sar duhovno ličnost.

²² O Isus sine prvo so voskresningja ko asavko način (Jovan 3:13). Keda o Isus mulo, palo trin dive o Jehova irangja le ko životo (Psalm 16:10; Dela 13:34, 35). O Isus na sine voskresnimo sar manuš. O apostol Petar vakergja kaj o Isus „mulo sar manuš, ama dživdilo ko duhovno telo“ (1. Petrovo 3:18). O Isus sine iramo ko životo sar silno duhovno ličnost! (1. Korinkjanite 15:3-6). I Biblija vakerela amenge kaj nane te ovel samo ov voskresnimo ko asavko način.

23, 24. Bašo kova „tikno stado“ kergja o Isus lafi hem kobor džene tane ola?

²³ Angleder te merel, o Isus vakergja ple verna učenikonge: „Me džava te spreminav tumenge than“ (Jovan 14:2). Adava značinela kaj nesave taro leskere sledbenikija ka oven voskresnime te živinen lea ko nebo. Kobor džene ka oven lea? O Isus vakergja kaj ka oven hari džene, jekh „tikno stado“ (Luka 12:32). O apostol Jovan vakerela amenge o točno broj keda dikhlja e Isuse sar „tergjola ki planina Sion [ko nebo] hem lea 144.000“ (Otkrovenie 14:1).

²⁴ Keda ka voskresninen akala 144.000 sluge e Devleskere? I Biblija vakerela amenge kaj akava valjani te ovel ko vreme keda o Isus ka vladinel sar Cari ko nebo (1. Korinkjanite 15:23). Avdive, amen živinaja baš ko adava vreme, hem pobaro broj taro 144.000 tane voskresnime ko nebo. Adala soj tane panda ki Phuv, keda ka meren, ola odma ka voskresninen te živinen ko nebo. Ama, poviše taro manuša so ka oven voskresnime ki idnina ka živinen ko raj akate ki Phuv.

25. So ka dikha ko javer poglavje?

²⁵ Panda hari, o Jehova ka oslobodinel taro meribe sa e manušen, hem meribe nane te ovel nikogaš poviše! (Čitin Isaija 25:8.) Ama so ka keren adala so ka voskresninen ko nebo? I Biblija vakerela amenge kaj ola ka vladinen zaedno e Isusea ko Carstvo e Devleskoro. Ko javer poglavje ka dikha soj tano e Devleskoro Carstvo.