ISKUSTVO
Ko sa mle odluke čhivgjum e Jehova ko prvo than
JEKH šužo sabaj ko 1984 berš ikliljum te džav ki buti. Živinava sine ki jekh barvali naselba, ko Karakas (Venecuela). Džikote džava sine ki buti, razmislinava sine baši jekh statija so čitingjum la ki Stražarsko kula. Kerela sine lafi bašo adava sar dikhena amen amare komšie. Dikhava sine ko me komšiengere khera hem pučava man sine: Dali me komšie dikhena man samo sar jekh uspešno bankari? Ili sar jekh Devleskoro sluga kova so grižinela pe ple familijake, agjaar so kerela buti ki banka? Haliljum kaj me komšie dikhena man sine samo sar jekh šukar bankari hem na svidžingja pe mange adava. Adaleske odlučingjum te meninav nešto.
Bijandiljum ko 19 maj 1940 berš, ki diz Amjon, Liban. Nekobor berš palo adava me familijaja selingjem amen ki diz Tripoli. Bariljum ki jekh bahtali familija koja so džanela hem mangela sine e Jehova. Siem sine pandž čhave, trin čhaja hem duj murša, a me sium sine o najtikno. Mle roditelenge na sine najvažno te zarabotinen pare. Amare familijake i najvažno buti sine te proučinel pe i Biblija, te džal pe ko sostanokija hem te pomožinel pe e javerenge te pendžaren e Devle.
Ko amaro sobranie sine nekobor pomazanikija. Jekh lendar sine o Mišel Abud, kova so vodinela sine jekh taro amare sostanokija. Ov doznajngja o čačipe ko Njujork hem počmingja te propovedinel ko Liban ko 1921 berš. Posebno setinava man kobor poštujnela sine hem pomožinela sine duje terne misionerken kola so ale tari Škola Gilead, i En hem i Gven Bivor, kola so ule amenge šukar amala. Sium sine but bahtalo keda palo but berša me hem i En dikhljem amen ki Amerika. A palo nekobor vreme isto agjaar dikhljum e phenja Gven hem lakere rome o Vilfred Guč, kola so služinena sine ko Betel ko London (Anglija).
O PROPOVEDIBE KO LIBAN
Keda sium sine tikno sine samo nekobor Svedokija ko Liban. Ama amen revno propovedinaja sine, iako sine amen protivibe taro nesave religiozna vodačija. But šukar setinava man ko nesave bukja so slučingje pe amenge.
Jekh dive me hem mi phen i Sana, propovedinaja sine ki jekh zgrada. Džikote keraja sine lafi e manušencar, alo jekh svešteniko. Sigurno nekoj vakergja leske kaj siem athe. Ov počmingja te vredžinel me phenja hem ulo doborom nasilno so čak guringja la taro basamakija hem povredingja la. Nekoj javingja pe ki policija hem ola grižingje pe nekoj te pomožinel me phenjake. Ola lele e svešteniko ki policisko stanica hem tegani dikhle kaj sine le pištoli. O policisko komandiri pučlja le: „Dali tu sikavea e manušen bašo Devel ili sikavea len te oven nasilna?“
Jekh javer situacija kolate so but šukar setinava man tani keda amaro sobranie lelja avtobusi te šaj te džal te propovedinel ko jekh than kova so sine dur tari diz. Nakhlem amenge but šukar, sa džikote o svešteniko taro adava than na šungja so keraja. Tegani, khedingja bute manušen hem počmingje te napadinen amen, čak frdena sine amenge barencar hem khuvgje me dade. Setinava man kaj leskoro muj sine sa ko rata. Ov hem mi daj sigate irangje pe ko avtobusi hem sarine amen gelem pali lende. Ama nikogaš nane te bistrav so vakergja mi daj džikote kosela sine o rata taro mo dad. Oj phengja: „Jehova molinava tut prostin lenge. Ola na džanena so kerena“.
Ki jekh javer prilika gelem te dikha amare familija. Ko me paposkoro kher sine jekh poznato religiozno vodači. Ov džanela sine kaj me roditelija tane e Jehovaskere svedokija. Iako sine man samo šov berš, ov manglja te ladžakerel man hem pučlja man: „Soske panda na sian krstimo?“ Vakergjum leske kaj sium panda čhavo hem kaj te šaj te krstinav man mora te sikljovav poviše baši Biblija hem te ovel man zorali vera. Na svidžingja pe leske adava so vakergjum hem adaleske me paposke vakergja kaj me na sium šukar vospitimo.
Akala sine samo nekobor lošna iskustvija. Ama obično o manuša taro Liban tane gostoprimliva hem ljubezna. Adaleske šaj sine te oven amen šukar razgovorija e manušencar hem te proučina i Biblija butencar.
ODLUČINGJEM TE SELINA AMEN KI JAVER PHUV
Džikote džava sine panda ki škola, jekh terno phral tari Venecuela alo ko Liban. Ov avela sine ko sostanokija hem agjaar mi phen i Vafa hem ov počmingje te zapoznajnen pe. Palo nesavo vreme, ola lele pe hem gele ki Venecuela. Adaleske so but falinaja lake sine, mi phen preku pismija probinela sine te ubedinel me dade te selina amen celo familija ki Venecuela. Ko krajo uspejngja te ubedinel amen!
Ki Venecuela selingjem amen ko 1953 berš hem živinaja sine ko Karakas, paše uzi e pretsedateleskiri vila. Adaleske so sium sine tikno, sekogaš sine mange interesno keda dikhava sine sar nakhela o pretsedateli ple luksuzno vrdaja. Ama mle roditelenge na sine lokho te prilagodinen pe ki nevi phuv, čhib, kultura, hajbe hem klima. Ustvari, samo so počmingje te prilagodinen pe slučingja pe nešto strašno.
Taro levo ko desno: Mo dad. Mi daj. Me ko 1953 berš, keda selingjem amen ki Venecuela
SLUČINGJA PE BARI TRAGEDIJA
Mo dad počmingja te na osetinel pe šukar. Adava sine amenge čudno, soske ov sine but silno hem sasto manuš. Na pamtinaja sine keda posledno puti nasvalilo. Ama tegani, arakhle leske rako ko pankreas, hem mora sine te keren le operacija. Žalno tano so palo jekh kurko mulo.
Našti te vakerel pe lafencar kobor sine amenge pharo. Sine man samo 13 berš. Na očekujngjem kaj mo dad ka merel, hem mislingjem kaj nikogaš našti te ava upri amende. But vreme mi daj našti sine te prifatinel kaj lakoro rom mulo. Ama, halilem kaj o životo mora te džal angle hem o Jehova pomožingja amenge te istrajna. Keda sine man 16 berš završingjum e sredno školaja ko Karakas, hem sine man bari želba te pomožinav me familijake.
Mi phen i Sana hem lakoro rom o Ruben but pomožingje mange duhovno te napredujnav
Okolu adava periodi, mi phen i Sana lelja pe e phralea Ruben Arauho, kova so sine ki Škola Gilead hem irangja pe ki Venecuela. Ola selingje pe ko Njujork. Mli familija manglja te džav ko fakulteti. Adaleske geljum ko Njujork, kote so šaj sine te živinav me phenjaja hem me džamutrea džikote džava sine ko fakulteti. Džikote živinava sine lencar ola but pomožingje mange duhovno te napredujnav. Isto agjaar, ko špansko sobranie ko Bruklin, kote so džaja sine amen, sine but zrela phralja. Sium sine but bahtalo so zapoznajngjum e phralen Milton Henšel hem Frederik Franc, kola so služinena sine ko Betel ko Bruklin.
Krstingjum man ko 1957 berš
Ko krajo taro mlo prvo berš ko fakulteti, počmingjum te razmislinav bašo adava so kerava mle životoja. Čitinava sine hem razmislinava sine bašo statie taro spisanie Stražarsko kula, kote so kerela pe sine lafi bašo hristijanja kola so čhivgje peske duhovna celija. Dikhljum kaj o pionerija hem o betelitija ko amaro sobranie sine but bahtale, hem me da mangljum te ovav sar lende. Ama panda na sium sine krstimo. Džanljum kaj valjani te dav lafi e Jehovaske kaj ka služinav leske celo životo. Hem baš adava kergjum, krstingjum man ko 30 mart 1957 berš.
VAŽNA ODLUKE
Otkeda krstingjum man, počmingjum te razmislinav baši pionersko služba. Sa poviše hem poviše mangava sine te ovav pioneri, ama džanljum kaj nane te ovel lokho te kerav adava. Na sium sine sigurno dali ka šaj ko isto vreme te uspejnav ki služba hem ko fakulteti. Adaleske odlučingjum te čhinavav e fakultetea, te iranav man ki Venecuela hem te služinav sar pioneri. Mangljum te objasninav mli odluka mle familijake hem adaleske valjani sine te pišinav lenge poviše pismija.
Ko juni 1957 berš, irangjum man ko Karakas. Ama tegani dikhljum kaj mli familija finansiski na sine baš šukar. Valjani sine javer da nekoj tari familija te kerel buti, adaleske mangljum te pomožinav. Nudingje mange buti ki banka, ama isto agjaar but mangava sine te ovav pioneri. Me ustvari adaleske da irangjum man. Hem ko krajo odlučingjum te kerav solduj bukja. Nekobor berša kerava sine celo rabotno vreme buti ki banka, hem ko isto vreme sium sine pioneri. Nikogaš na sium sine doborom zafatimo, a ko isto vreme doborom bahtalo!
Sium sine but bahtalo keda zapoznajngjum hem ženingjum man e Silvijaja, jekh šuži phen tari Germanija, koja so but mangela sine e Jehova. Oj selingja pe ple roditelencar ki Venecuela. Palo nesavo vreme sine amen duj čhave, o Mišel (Majk) hem amari čhaj i Samira. Isto agjaar, leljum me daja te živinel amencar. Iako mora sine te čhinavav e pionersko službaja te šaj te grižinav man mle familijake, ponadari da sine man pionersko duho. Sekogaš keda šaj sine me hem i Silvija služinaja sine sar pomošna pionerija.
JEKH JAVER VAŽNO ODLUKA
O čhave panda džana sine ki škola keda razmislinava sine bašo adava so spomningjum ko početok tari akaja statija. Mora te priznajnav kaj sine amen udobno životo hem o manuša tari buti poštujnena man sine. Ama poviše mangava sine o javera te dikhen ki mande sar e Jehovaskoro sluga. Razmislinava sine so šaj te kerav te šaj o manuša te dikhen ki mande agjaar. Adaleske, me hem mi romni bešlem te kera lafi baši amari finansisko sostojba. Šaj sine te dav otkaz ki buti ki banka, hem agjaar ka dobinav sine dovolno pare. Adaleske so na sine amen nisave dugija razmislingjem te poednostavina amaro životo hem agjaar ka ovel amen sine dovolno pare te šaj te nakha lencar but vreme.
Na sine lokho te anel pe adaja odluka, ama mi mangli romni hem mi daj poddržingje man. Adaleske palem odlučingjum te ovav pioneri. But sium sine bahtalo! Sium sine spremno te počminav e pionersko službaja, ama tegani iznenadingja amen jekh haberi.
JEKH ŠUŽO HABERI!
Amaro trito čhavo, o Gabriel, sine šužo iznenaduvanje
Jekh dive, o doktori vakergja amenge kaj i Silvija tani khamni. But iznenadingjem amen! Sium sine but bahtalo, ama isto agjaar razmislingjum baši odluka so angjum la te ovav pioneri. Dali ka šaj sine akana te ispolninav mli cel? Sigate prilagodingjem amen ki nevi situacija, hem edvaj adžikeraja sine e bebe. Ama ponadari da pučava man sine, dali ka šaj te ovav pioneri?
Otkeda kergjem lafi bašo amare celija, sepak odlučingjem te ovav pioneri. Amaro čhavo o Gabriel bijandilo ko april 1985 berš. Palo adava, dengjum otkaz tari banka hem palem počmingjum e opšto pionersko službaja ko juni 1985 berš. Palo nesavo vreme, uljum členi ko Odbor e podružnicakoro. Ama, o Betel na sine ko Karakas, adava značinela sine kaj valjangja te patujnav okolu 80 kilometre po duj ili trin dive ko kurko.
PALEM SELINAJA AMEN KO JAVER THAN
Adaleske so i podružnica arakhljovela sine ki La Viktorija, odlučingjem sar familija te selina amen adari te šaj te ova popaše dži ko Betel. Adava sine amenge bari promena. But sium blagodarno mle familijake hem ceninava len. O stavi so sine len but pomožingja mange. Mi phen i Baha sine spremno te lel me daja ki peste. O Majk sine ženimo, ama i Samira hem o Gabriel panda živinena sine amencar. Adava so selingjem amen ki La Viktorija, značinela sine kaj mora te mukhen pumare amalen ko Karakas. Isto agjaar, mi mangli romni sine sikli ki bari diz, ama akana mora sine te prilagodinel pe ki tikni diz. Hem isto agjaar, sarine amen mora sine te sikljova te živina ko potikno kher. But bukja valjangjem te menina te šaj te selina amen taro Karakas ki La Viktorija.
Ama o bukja palem meningje pe. O Gabriel ženingja pe, a i Samira iklili korkori te živinel. Palo adava, ko 2007 berš me hem i Silvija siem sine vikime te služina ko Betel, kote so siem panda. O Majk, amaro najbaro čhavo, služinela sar starešina hem sar pioneri zaedno ple romnjaja e Monikaja. O Gabriel isto agjaar tano starešina hem služinela ki Italija zaedno ple romnjaja e Ambraja. A i Samira, osven soj tani pionerka, služinela isto agjaar sar nadvorešno betelsko sorabotniko.
Taro desno ko levo: Mle romnjaja, i Silvija, ki podružnica ki Venecuela. Amaro najbaro čhavo, o Majk, e Monikaja. Amari čhaj i Samira. Amaro čhavo o Gabriel e Ambraja
PALEM BI ANAVA SINE O ISTA ODLUKE
Mora sine te anav but bare odluke ko mlo životo, ama nane soske te žalinav. Palem bi anava sine o ista odluke. But sium blagodarno bašo sa o bukja so šaj sine te kerav ki služba e Jehovaske. Ko sa akala berša, dikhljum kobor tano važno te ove paše amal e Jehovaja. Bizi razlika dali valjani te ana tikne ili bare odluke, ov šaj te del amen „o mir kova soj upreder sekoja misla“ (Fil. 4:6, 7). Me hem i Silvija uživinaja so služinaja ko Betel hem dikhlem sar o Jehova dengja bereketi ko amare odluke, soske sekogaš čhivgjem le ko prvo than ko amaro životo.