Ma odložin te krstine tut

1. Kola tane nesave šukar pričine te krstine tut?

MANGEA LI e Jehova e Devle, okova so dengja tut sekova šukar poklon, pa čak hem o životo? Mangea li te sikave leske kaj mangea le? Najšukar način te kere adava tano agjaar so ka de le lafi kaj ka služine leske celo životo, a palo adava ka krstine tut. Agjaar ka ove delo tari e Jehovaskiri familija. A ako kerea adava, tlo Dad hem amal ka vodinel tut hem ka grižinel pe tuke soske tu ka ove leskoro (Ps. 73:24; Isa. 43:1, 2). O zavet hem o krstibe dena tut hem prilika te živine večno (1. Pet. 3:21).

2. So ka dikha ki akaja statija?

² Dali nešto čhinavela tut te krstine tut? Ako oja, na sian o edinstveno. Milionja javera da valjangje te keren promene ko pumaro način sar ponašinena pe hem sar razmislinena te šaj te pheren o uslovija te krstinen pe. Akana ola revno hem radosno služinena e Jehovaske. So šaj te sikljove taro nesave so krstingje pe ko prvo veko? Te dikha save predizvikija sine len hem so šaj te sikljova lendar.

O SAMARJANJA KRSTINGJE PE

3. So šaj čhinavela sine nesave Samarjanen te krstinen pe?

³ Ko vreme e Isuseskoro, o Samarjanja pripadinena sine ki jekh religiozno grupa. But taro Samarjanja živinena sine okolu i diz Sihem hem ki Samarija, severno tari Judeja. Angleder te krstinen pe, o Samarjanja valjangje šukar te džanen e Devleskoro Lafi. Ola prifatinena sine samo o prva pandž lila — tari prvo dži ki pandžto Mojseeva — a verojatno hem o lil Isus Navin, sar lila taro Devel. Sepak, ola adžikerena sine te avel o Mesija soske verujnena sine ko e Devleskoro vetuvanje soj pišimo ki 5. Mojseeva 18:18, 19 (Jovan 4:25). Te šaj te krstinen pe, valjangje te prifatinen e Isuse sar o vetimo Mesija. But Samarjanja kergje baš adava (Jovan 4:39). Javera, šaj valjani sine te ciden pestar o hor predrasude so sine maškar o Samarjanja hem o Evreija (Luka 9:52-54).

4. Sprema Apostolija 8:5, 6, 14, sar reagiringje nesave Samarjanja keda o Filip propovedingja?

⁴ So pomožingja e Samarjanenge te krstinen pe? Keda o propovedniko o Filip propovedingja „bašo Hristos“, nesave Samarjanja „prifatingje e Devleskoro lafi“. (Čitin Apostolija 8:5, 6, 14.) Iako o Filip sine Evrei, ola sepak šungje le. Šaj setingje pe ko stihija taro Pentateuh kola so sikavena sine kaj o Devel nane pristrasno (5. Moj. 10:17-19). Bizi razlika sar sine, ola vnimatelno šungje adava so o Filip vakerela sine bašo Hristos hem halile o jasna dokazija kaj e Filipe sine le e Devleskiri sila. Ov kerela sine isto agjaar but čudija, sar na primer sasljarela sine nasvalen hem cidela sine e demonen taro manuša (Apo. 8:7).

5. So šaj te sikljove taro Samarjanja?

⁵ Adala Samarjanja šaj sine te odbinen te sikljoven taro Filip adaleske so ov sine Evrei ili adaleske so angleder ola na šungje bašo adala sikljojba. Ama ola na mukhle adava te slučinel pe. Otkeda uveringje pe kaj o Filip sikavgja len bašo čačipe, o Samarjanja na odložingje te krstinen pe. O biblisko izveštaj vakerela: „Keda o Filip vakergja lenge o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo hem bašo anav e Isus Hristoseskoro, but murša hem džuvlja verujngje le hem krstingje pe“ (Apo. 8:12). Dali sian uverimo kaj o čačipe arakhljola ko e Devleskoro Lafi? Dali sian uverimo kaj e Jehovaskere svedokija nakhavgje o predrasude hem kaj dena pestar sa te šaj te sikaven iskreno mangipe jekh jekheske — znako palo kova so pendžargjovena o čačutne hristijanja? (Jovan 13:35). Tegani ov odlučno te kere adava so valjani hem ov uverimo kaj o Jehova ka blagoslovinel tut.

6. Sar šaj te koristinel tuke e Rubeneskoro primer?

⁶ O Ruben tari Germanija, barilo ki familija soj e Jehovaskere svedokija. Ama, sar terno ov sumninela pe sine dali o Jehova postojnela. Sar uspejngja te nakhavel akala sumnje? Ov halilo kaj na džanela dovolno baši akaja tema hem adaleske odlučingja te kerel nešto bašo adava. Ov vakergja: „Ko mlo lično proučibe valjani sine te otkrinav soj točno, a so na. Mora sine nekobor puti te proučinav baši evolucija“. Čitingja o lil Postoi li Tvorec koj se griži za tebe? Adava lil but vlijajngja upro Ruben. Tegani ov vakergja peske: „O Jehova čače postojnela“. A keda posetingja amaro glavno sedište, o Ruben panda poviše počmingja te ceninel amari organizacija soj ko jekhipe. O Ruben irangja pe ki Germanija hem ko 17 berš krstingja pe. Ako sumninea tut bašo nešto so sikliljan, istražin ko amare publikacie. Šaj te nakhave o sumnje agjaar so ka ovel tut šukar pendžaribe (Ef. 4:13, 14). A keda ka šune iskustvija bašo mangipe hem jekhipe maškar e Jehovaskoro narodo ko javera delija taro sveto, a ka primetine o isto hem ko tlo sobranie, sa poviše ka cenine amaro phralipe soj ko celo sveto.

O SAVLE TARO TARS KRSTINGJA PE

7. Kova razmisluvanje valjani sine te meninel o Savle?

⁷ Razmislin bašo primer e Savleskoro taro Tars. Ov šukar napredujnela sine ko Judaizam hem ovela sine sa považno maškar o Evreija (Gal. 1:13, 14; Fil. 3:5). Ko adava vreme, o Evreija dikhena sine ko hristijanja sar otpadnikija hem adaleske o Savle but progoninela len sine. Ov mislinela sine kaj adalea kerela e Devleskiri volja, iako adava sine pogrešno (Apo. 8:3; 9:1, 2; 26:9-11). Te šaj te prifatinel e Isuse hem te krstinel pe sar hristijani, o Savle korkori valjani sine te ovel spremno te ovel progonimo.

8. a) So pomožingja e Savleske te krstinel pe? b) Sprema Apostolija 22:12-16, sar o Ananija pomožingja e Savleske? (Dikh hem i slika.)

⁸ So pomožingja e Savleske te krstinel pe? Keda o Gospodari o Isus pojavingje pe e Savleske, ov korolilo (Apo. 9:3-9). Trin dive ni halja ni pilja hem sigurno razmislinela sine bašo adava so slučingja pe leske. O Savle uveringja pe kaj o Isus tano o Mesija hem kaj leskere sledbenikon isi len i čačutni religija. E Savleske sigurno sine but pharo so poddržingja e Stefaneskoro mudaribe (Apo. 22:20). Ko krajo taro adala trin dive, jekh učeniko so vikinela pe sine Ananija, ljubezno kergja lafi e Savlea, kergja palem te dikhel hem pottikningja le odma te krstinel pe. (Čitin Apostolija 22:12-16.) O Savle ponizno prifatingja i pomoš hem počmingja nevo životo (Apo. 9:17, 18).

9. So šaj te sikljove taro Savle?

⁹ But šaj te sikljova taro primer e Savleskoro. Ov šaj sine te mukhel i gordost ili i dar taro manuš te čhinavel le te krstinel pe. Ama na mukhlja te slučinel pe adava. Keda prifatingja o čačipe bašo Hristos, o Savle ponizno kergja promene ko plo životo (Apo. 26:14, 19). Ov sine spremno te ovel hristijani iako džanlja kaj ka ovel progonimo (Apo. 9:15, 16; 20:22, 23). Otkeda krstingja pe, ov ponadari da rodela sine pomoš taro Jehova te šaj te istrajnel ko but nevolje (2. Kor. 4:7-10). Keda ka krstine tut sar e Jehovaskoro svedoko, šaj ka oven tut ispitija baši tli vera ili nevolje, ama nane te ove korkori. Šaj te ove uverimo kaj o Devel hem o Hristos sekogaš ka oven tuja (Fil. 4:13).

10. Sar šaj te koristinel tuke o primer e Anakoro?

¹⁰ I Ana barili ki jekh kurdistansko familija ki istočno Evropa. Otkeda i daj lakiri krstingja pe, o dad lakoro dozvolingja lake te počminel te proučinel, tegani sine la enja berš. Ama, adava angja dži ko problemija lakere familijaja kola so živinena sine zaedno. Lakere familijake sine bari ladž nekoj te mukhel i religija ki koja so bijandili. Keda sine la 12 berš, i Ana pučlja pe dade dali šaj te krstinel pe. Ov manglja te džanel dali oj korkori mangela adava, ili nekoj javer čhivela la. Oj vakergja leske: „Me mangava e Jehova“. O dad lakoro dozvolingja lake te krstinel pe. Otkeda krstingja pe, lakiri familija ponadari da ponašinela pe sine laja lošno. Jekh lendar čak vakergja lake: „Pošukar ka ovel sine te živine nemoralno hem te pušine, nego te ove e Jehovaskoro svedoko“. Sar i Ana iklili ko krajo adale problemea? Oj vakergja: „O Jehova pomožingja mange te ovav zorali. A isto mi daj hem mo dad but poddržingje man“. I Ana pišinela o prilike keda osetinela e Jehovaskoro vas ko plo životo. Ponekogaš čitinela adava so pišingja te šaj te na bistrel sar o Jehova pomožingja lake. Ako daraja taro protivibe, ma bistre kaj o Jehova ka pomožinel tuke da (Evr. 13:6).

O KORNELIJ KRSTINGJA PE

11. Soske o Kornelij šaj sine te mislinel pe dali te krstinel pe?

¹¹ Ki Biblija tano pišimo o primer e Kornelijaskoro. Ov sine komandiri kova so upravinela sine 100 rimsko vojnikoncar (Apo. 10:1, fus.). Adaleske, ov šaj sine važno maškar o manuša hem ki vojska. Baši leste i Biblija vakerela: „Ov kerela sine but šukar bukja e čorole manušenge“ (Apo. 10:2). O Jehova bičhalgja e apostol Petare te vakerel leske o šukar haberi. Dali baši pli položba so sine le, mislinela pe sine dali te krstinel pe?

12. So pomožingja e Kornelijaske te krstinel pe?

¹² So pomožingja e Kornelijaske te krstinel pe? Ki Biblija baši leste pišinela: „Darala sine taro Devel hem obožavinela le sine celo ple familijaja... Hem stalno taro vilo molinela pe sine e Devleske“ (Apo. 10:2). Keda o Petar objavingja lenge o šukar haberi, o Kornelij hem leskiri familija prifatingje e Hristose hem odma krstingje pe (Apo. 10:47, 48). Sigurno o Kornelij sine spremno te kerel sekoja promena so valjani sine te šaj te obožavinel e Jehova zaedno ple familijaja (Is. Nav. 24:15; Apo. 10:24, 33).

13. So šaj te sikljove taro Kornelij?

¹³ Isto sar o Savle, o Kornelij da šaj sine te mukhel leskiri položba te čhinavel le te ovel hristijani. Ama na mukhlja te slučinel pe adava. Dali valjani te kere bare promene ko tlo životo te šaj te prifatine o čačipe? Ako oja, o Jehova ka pomožinel tut. Ov ka blagoslovinel tli odlučnost te služine leske sprema o bibliska načelija.

14. Sar šaj te koristinel tuke o primer e phraleskoro Cujoši?

¹⁴ O Cujoši tari Japonija valjangja te kerel promene ki pli buti te šaj te pherel o uslovija krstibaske. Ov sine pomošniko e direktoreskoro ki škola Ikenobo, kote so sikljola pe sine sar te mestinen pe lulugja. Keda o direktori našti sine te džal ko pogrebija, o Cujoši but puti zameninela le sine ko budistička ritualija. Ama keda o Cujoši doznajngja o čačipe bašo mule, adava so prisustvujnela sine ko adala ritualija čhinavela le sine te krstinel pe. Ov odlučingja poviše te na učestvujnel ki lende (2. Kor. 6:15, 16). O Cujoši kergja lafi pe direktorea. Savo sine o rezultati? Ov šaj sine te ačhol ki buti bizo te učestvujnel ko adala ritualija. Jekh berš otkeda počmingja te proučinel i Biblija, ov krstingja pe.a Ako valjani te kere promene ki tli buti te šaj te ugodine e Devleske, ov uverimo kaj ov ka del tut adava so valjani tuke hem tle familijake (Ps. 127:2; Mat. 6:33).

O KORINKJANJA KRSTINGJE PE

15. So čhinavela sine e Korinkjanen te krstinen pe?

¹⁵ O manuša so živinena sine ko purano Korint, sine pendžarde sar materijalistija hem nemoralna. But džene kerena sine bukja so o Devel na mangela sine. Adaleske, but sine pharo e manušenge so živinena sine ki asavki okolina te počminen te služinen e Devleske. Sepak, keda o apostol Pavle alo ki adaja diz hem propovedingja o šukar haberi bašo Hristos, „but Korinkjanja kola so šungje... verujngje hem krstingje pe“ (Apo. 18:7-11). Palo adava, o Gospodari o Isus Hristos, pojavingja pe e Pavleske ki vizija hem vakergja: „Ki akaja diz isi panda but manuša so ka verujnen ki mande“. Agjaar, o Pavle ponadari da propovedingja adari berš tekvaš.

16. So pomožingja nesavenge ko Korint te mukhen o bukja so čhinavena len sine te krstinen pe? (2. Korinkjanja 10:4, 5).

¹⁶ So pomožingja e Korinkjanenge te krstinen pe? (Čitin 2. Korinkjanja 10:4, 5.) E Devleskoro Lafi hem e Devleskiri mokjno sila, pomožingja lenge te keren bare promene ko pumaro životo (Evr. 4:12). Okola ko Korint so prifatingje o šukar haberi bašo Hristos, uspejngje te ciden pestar o postapke hem o navike sar soj o makjojbe, o čoribe hem i homoseksualnost (1. Kor. 6:9-11).b

17. So šaj te sikljove taro Korinkjanja?

¹⁷ Iako nesave ko Korint valjangje te ciden pestar navike kola so mukhle hor korenija ki lende, ola na mislingje kaj ka ovel lenge but pharo te oven hristijanja. Ola dengje pestar sa te šaj te počminen te phiren ko tesno drumo kova so ingarela ko večno životo (Mat. 7:13, 14). Dali tuke pharo korendan te cide tutar nesavi lošno navika ili te čhinave te kere nešto soj tano pogrešno te šaj te krstine tut? Nikogaš ma otkažin tut! Molin e Jehova te del tut pli sila koja so ka pomožinel tuke te borine tut protiv i želba te kere adava soj pogrešno.

18. Sar šaj te koristinel tuke o primer e Monikakoro?

¹⁸ I Monika tari Gruzija, but trudingja pe te čhinavel te koristinel nepristojna hem gruba lafija hem te otfrlinel i neprikladno zabava te šaj te krstinel pe. Oj vakerela: „Džikote sium sine tinejdžerka, i molitva dengja man sila. O Jehova džanlja kaj mangava te kerav adava soj ispravno hem sekogaš pomožinela sine mange hem vodinela man“. I Monika krstingja pe ko 16 berš. Dali valjani te čhinave nesave postapkencar te šaj te služine e Jehovaske ko način so prifatinela le? Ponadari da rode lestar sila te kere promene. O Jehova darežlivo dela tari pli sila (Jovan 3:34).

TLI VERA ŠAJ TE PREMESTINEL PLANINE

19. So šaj te pomožinel tuke te nakhave prečke bare sar planina? (Dikh hem i slika.)

¹⁹ Ov sigurno kaj o Jehova mangela tut hem mangela te ove delo tari leskiri familija. Adava tano agjaar bizi razlika kola bukja čhinavena tut te krstine tut. Jekhe grupa ple učenikonge, o Isus vakergja: „Ako tumari vera tani bari samo kobor jekh zrno taro sinap, ka vakeren akale planinake: ’Premestin tut akatar adari‘, hem oj ka premestinel pe. Hem tumen ka šaj sa te keren“ (Mat. 17:20). Okola so šungje akava, sine e Isusea samo nekobor berš hem lengiri vera panda bajrola sine. Ama o Isus uveringja len kaj ako bajrarena pumari vera, o Jehova ka pomožinel lenge te nakhaven prečke bare sar planine. Adaleske so o Jehova ka pomožinel tut, tu da šaj te kere o isto!

20. Ko so pottikningje tut o primerija taro purano vreme hem taro amaro vreme soj spomnime ki akaja statija?

²⁰ Ako dikhea kola bukja čhinavena tut te krstine tut, odma ker nešto te šaj te cide len. O primerija e hristijanengere taro purano vreme hem taro amaro vreme šaj te den tut uteha hem sila. Lengoro primer neka ohrabrinel tut hem neka pottikninel tut te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo hem te krstine tut. Adaja tani i najšukar odluka so šaj te ane la!