Tari ladžutni ličnost dži ko misioneri

Bijami sium ko 1951 berš, ki Viena (Avstrija), ki jekh katoličko familija. Sium sine ladžutni, ama verujnava sine ko Devel hem but puti molinava man sine leske. Keda sine man enja berš mo dad počmingja te proučinel e Jehovaskere svedokoncar, a mi daj počmingja te proučinel hari pokasno.

Palo kratko vreme, ulem delo taro sobranie Debling ki Viena. Sar familija but bukja keraja len sine zaedno. Čitinaja sine hem proučinaja sine i Biblija, džaja sine ko sostanokija hem služinaja sine sar dobrovolcija ko kongresija. Panda sar tikni mo dad pomožingja mange te bajrarav mlo mangipe sprema o Jehova. Ustvari, mo dad molinela pe sine me hem mi phen te služina sar pionerija. Ama, tegani adaja na sine mli cel.

POČMINAVA E POLNOVREMENO SLUŽBAJA

Krstingjum man ko 1965 berš, keda sine man 14 berš. Ama, sine mange pharo te svedočinav e manušenge kolen so na pendžarava len sine. Isto agjaar borinava man sine e čuvstvoncar kaj na vredinava hem but mangava sine o javera terne te prifatinen man. Adaleske, kratko otkeda krstingjum man počmingjum te družinav man nesave ternencar kola so na služinena sine e Jehovaske. Iako svidžinela pe sine mange adava društvo, mi sovest mučinela man sine soske but družinava man sine ternencar so na sine Svedokija. Ama, na sine man sila te meninav adava. So pomožingja mange?

Ko adava vreme ko amaro sobranie počmingja te avel i Doroti, jekh čhaj kola so sine la 16 berš. Lakiri revnost baši služba taro kher ko kher but vooduševingja man. Me sium sine hari pobari latar ama na sium sine doborom aktivno ki služba. Tegani mislingjum mange: „Me roditelija tane Svedokija, a i Doroti tani korkori ko čačipe. Oj živinela ple nasvale dajaja, ama palem tani sekogaš ki služba“. Lakoro primer pottikningja man te kerav poviše e Jehovaske. Kratko palo adava, i Doroti hem me počmingjem zaedno te služina sar pionerija. Prvo sar pomošna, a palo adava sar opšta pionerija. I revnost so sikavela sine i Doroti sine zarazno. Oj pomožingja mange te počminav mlo prvo biblisko kursi. Sar so nakhela sine o vreme sine mange polokho te svedočinav e manušenge ko udar, ki ulica hem ko javera thana.

Ko prvo berš sar opšto pioneri, jekh phral so vikinela pe Hajnc alo ko amaro sobranie. Ov doznajngja o čačipe ki Kanada džikote sine gosti ko plo phral kova so sine Svedoko. O Hajnc sine bičhaldo ko amaro sobranie ki Viena sar specijalno pioneri. Odma svidžingja pe mange. Ama, ov mangela sine te ovel misioneri, a man na sine man asavki želba. Adaleske ko početok na sikavava sine leske kaj svidžinela pe mange. Sepak, pokasno me hem o Hajnc počmingjem vrska, venčingjem amen hem zaedno počmingjem te služina sar pionerija ki Avstrija.

AMARI CEL TE SLUŽINA SAR MISIONERIJA

O Hajnc but puti kerela mancar sine lafi kaj mangela te ovel misioneri. Iako nikogaš na kerela mange sine pritisok, ov pomožinela mange sine te razmislinav bašo adava agjaar so pučela man sine pučiba sar na primer: „Adaleske so nane amen čhave dali šaj te kera poviše ki služba bašo Jehova?“ Me sium sine ladžutni hem darava sine te ovav misioneri. Točno tano kaj sium sine pioneri ama i misionersko služba dikhjola mange sine but phari. Sepak, o Hajnc sine strplivo hem na otkažingja pe tari adaja cel. Isto agjaar, ov pottikninela man sine poviše te koncentririnav man ko manuša nego ki mande. Leskoro sovet čače pomožingja mange.

Sar so nakhela sine o vreme počmingjum me da te mangav te služinav ki misionersko služba, adaleske dengjem molba baši škola Gilead. Ama, o phral kova so sine odgovorno baši podružnica najangle vakergja mange te sikljovav pošukar angliski. Otkeda trin berš trudingjum man te sikljovav pošukar angliski, siem sine iznenadime keda dobingjem zadača te služina ko jugoslovensko sobranie ko Salcburg (Avstrija). Ko adava podračje služingjem efta berša, kolendar so jekh berš ki pokrainsko služba. I srpsko-hrvatsko čhib sine phari ama sine amen but bibliska kursija.

Palo adava, ko 1979 berš o phralja zamolingje amen te dža ki Bugarija. Mora sine te glumina kaj džaja ko odmor. Soske amare aktivnostija adathe sine zabranime. Adaleske ič na svedočingjem ko adava „odmor“. Ama počorane ingargjem literatura ko but tikno formati e pandže phenjenge so živinena sine ki glavno diz Sofija. But darava sine ama o Jehova pomožingja mange adale vozbudlivo zadačaja. I hrabrost adale phenjengiri hem i radost so sine len iako šaj sine te oven phanle pottikningje man te dav mlo najšukar ki sekoja zadača koja so e Jehovaskiri organizacija ka del man.

Palo nesavo vreme, palem dengjem molba bašo Gilead, hem akava puti vikingje amen. Mislingjem kaj ka dža ki škola ki Amerika ki anglisko čhib. Ama, ko noemvri 1981 berš ki podružnica ko Vizbaden (Germanija) počmingje isto agjaar te organizirinen pe klasija taro Gilead ki germansko čhib. Agjaar šaj sine te šuna i programa ki germansko čhib, a adava mange sine polokho. Kote bičhalgje amen?

SLUŽINAJA KI PHUV KOTE SO ISI BUT VOJNE

Dobingjem zadača te služina ki Kenija. Ama i podružnica ki Kenija zamolingja amen te dža te služina ki phuv Uganda koja so sine paše uzi Kenija. Deš berš angleder o generali o Idi Amin silaja lelja i vlast ki Uganda. Ko sledna berša džikote ov vladinela sine but milje manuša mule, a milionja cidena sine muke. Palo adava, ko 1979 berš i vlada ki Uganda palem sine silaja menimi. Šaj te haljoven man soske doborom but darava sine te džav ki phuv kote so sine doborom nasilstvo. Ama o Gilead spremingja amen te ovel amen doverba ko Jehova. Hem adaleske prifatingjem i zadača.

O životo ki Uganda sine but pharo. I vlada našti sine te obezbedinel pani, struja hem javera potrebna bukja. O telefonija na kerena sine buti. O manuša pukajnena sine javerende hem čorena sine lendar bukja, posebno rakjate. Adaleske, keda rakjola sine sarine ačhona sine ko pumare khera hem nadinena pe sine, pa čak molinena pe sine, kaj nikoj nane te napadinel len, te čorel lendar nešto ili te mudarel len. Iako sine len akala pharipa, e phralen adathe sine len bari vera!

Ko 1982 berš me hem o Hajnc reslem ki Kampala, glavno diz ki Uganda. O prva pandž masekija bešlem ko phral Sem hem ki phen Kristina Voisvo, kolen so sine len pandž čhave, a isto agjaar lencar živinena sine panda štar džene tari lengiri familija. O phral hem i phen Voisvo hem lengiri familija but puti hana sine samo jekh puti ko dive. Ama spremno delinena sine amencar adava da hari so sine len. Džikote siem sine akale familijaja me hem o Hajnc siklilem but praktična bukja so pomožingje amenge ko amaro misionersko životo. Na primer, siklilem sar te štedina pani agjaar so nangjovaja sine samo nekobor litrencar, a palo adava o isto pani koristinaja le sine keda džaja ko vece. Ko 1983 berš me hem o Hajnc arakhlem than živibaske ko pobezbedno delo tari Kampala.

Čače uživinaja sine ki služba. Setinava man kaj jekhe masekoske dengjem poviše taro 4.000 spisanija! Ama i najšukar buti sine adaja so šaj sine te dikha sar o manuša reagirinena ko čačipe. Ola poštujnena sine e Devle hem mangena sine te keren lafi baši Biblija. Me da o Hajnc da obično vodinaja sine po 10 dži ko 15 bibliska kursija. But siklilem taro amare interesentija. Na primer, iako sekova kurko valjani sine te phiren but te šaj te aven ko sostanokija, ola nikogaš na žalinena pe sine hem sekogaš asana sine.

Ko 1985 hem ko 1986 berš, ki Uganda sine panda duj voena konfliktija. But puti dikhaja sine čhaven puškencar. Ola sine koristime sar vojnikija hem tergjona sine ko kontrolna punktija ko drumija. Ko adava vreme, molinaja sine e Jehova te pomožinel amenge šukar te procenina o bukja hem te ačhova smirime džikote rodaja manušen kola so interesinena pe sine bašo čačipe. Hem o Jehova odgovoringja ko amare molitve. Keda ka arakha sine nekas so mangela sine te sikljovel bašo Jehova, but puti bistraja sine amari dar.

Isto agjaar, uživinaja sine te svedočina e manušenge taro javera phuvja kola so živinena sine ki Uganda. Na primer, proučinaja sine jekhe bračno parea so vikinena pe Murat hem Dilbar Ibatulin, kola so avena sine taro Tatarstan (Sredno Rusija). O Murati sine doktori. Akava bračno pari prifatingja o čačipe hem panda verno služinela e Jehovaske. Pokasno, zapoznajngjum man e Tatjanaja Vilejska, jekh džuvli tari Ukraina koja so mangela sine te mudarel pe. Otkeda krstingja pe, i Tatjana irangja pe ki Ukraina hem pokasno pomožinela sine te prevedinen pe amare publikacie.a

NEVE PREDIZVIKIJA

Vo 1991 berš, džikote me hem o Hajnc siem sine ko odmor ki Avstrija, i podružnica taro adava than kontaktiringja amencar hem vakergja amenge kaj bičhalena amen ki nevi zadača ki Bugarija. Beršencar o propovedibe sine zabranimo ko nesave evropska phuvja. Ama, adava meningja pe hem e Jehovaskere svedokonge sine dozvolimo te propovedinen ko adala phuvja hem i Bugarija sine jekh lendar. Sar so spomningjum, me hem o Hajnc angleder počorane ingargjem literatura adathe džikote o propovedibe sine zabranimo. Ama akana siem sine bičhalde adari te šaj te propovedina.

O phralja vakergje amenge te na irana amen ki Uganda. Adaleske, na irangjem amen ko amaro misionersko kher te šaj te la amare bukja hem te pozdravina amen e phralencar hem e phenjencar adari, nego gelem ko Betel ki Germanija. Athe dengje amen vrda kolea so gelem ki Bugarija. Dobingjem zadača te služina ki Sofija, ki jekh grupa kote so sine okolu 20 objavitelija.

Ki Bugarija sine amen nekobor javera pharipa. Prvo, na džanaja sine i čhib. Osven adava, edinstvena publikacie ki bugarsko čhib sine O čačipe kova so ingarela dži ko večno životo hem Mlo lil bibliska paramisencar. Isto agjaar, sine amenge pharo te počmina bibliska kursija. Iako sine amen akala pharipa, amari tikni grupa revno propovedinela sine. I pravoslavno crkva primetingja adava hem tegani počmingje te oven amen problemija.

Ko 1994 berš, i vlada na priznajnela sine više e Jehovaskere svedokon sar religija hem but manuša mislinena sine kaj siem nesavi opasno sekta. Nesave phralja sine phanle. Ko novine hem ki televizija o manuša vakerena sine but lošna hovajba baši amenge. Vakerena sine kaj e Jehovaskere svedokija mudarena pumare čhaven hem kaj ubedinena e javere da Svedokon te mudaren pe. Mange hem me romeske sine but pharo te propovedina. But puti arakhaja sine agresivna manušen kola so derinena pe sine, vikinena amenge sine policija, pa čak frdena sine bukja pali amende. Našti sine te anel pe literatura ki phuv, a te lel pe sine sala ki kirija sine but pharo. I policija čak čhinavgja jekh taro amare kongresija. Me hem mo rom na siem sine sikle ko asavko nešto. Adava sine but porazlično tari Uganda kote so o manuša sine šukar amencar hem mangena sine te proučinen i Biblija. So pomožingja amenge te na obeshrabrina amen?

Adava so družinaja amen sine e phralencar hem e phenjencar anela amenge sine radost. Ola sine srekjna so doznajngje o čačipe hem ceninena sine adava so pomožinaja lenge. Siem sine paše jekh jekhea hem pomožinaja amenge sine. Taro adala iskustvija siklilem kaj šaj te ova radosna ki bilo koja zadača ako ponadari da mangaja e manušen.

Palo nesavo vreme o bukja ule pošukar. Ko 1998 berš, i vlada palem prifatingja e Svedokon sar religija hem panda but publikacie sine prevedime ki bugarsko čhib. Palo adava, ko 2004 berš, nevo objekti e podružnicakoro sine posvetimo e Jehovaske. Avdive ki Bugarija isi 2.953 objavitelija ko 57 sobranija. Ko 2024 berš, ki Spomen-svečenost sine prisutna 6.475 manuša. Iako jekh vreme sine samo pandž phenja ki Sofija, akana isi enja sobranija! Čače dikhlem sar „taro hari [ovela] milja“ (Isa. 60:22).

BORINAVA MAN LIČNA PROBLEMENCAR

Sar nakhena sine o berša sine man but problemija sastipaja. Nekobor puti arakhle mange tumorija, kolendar jekh sine man ko šero. Primingjum terapija zračibaja, a palo adava geljum ki Indija ki operacija koja so trajngja 12 saatija, te šaj te ikalen pobaro delo taro tumor. Pali operacija ačhilem ko Betel ki Indija džikote uljum pošukar, a palo adava irangjem amen ki amari zadača ki Bugarija.

Ko adava vreme, mle romeske počmingja te pojavinel pe jekh retko nasvalipe so vikinela pe Hantingtonovo nasvalipe. Sine leske pharo te phirel, te kerel lafi hem te kontrolirinel ple dviženja. Sar o nasvalipe ovela sine pološno, ov ovela sine sa pozavisno mandar. Ponekogaš sium sine but umorno hem sium sine sekirimi dali ka ovel man sila ponadari da te pomožinav leske. Ama jekh terno phral so vikinela pe Bobi, redovno vikinela sine me rome te džan zaedno ki služba. Akava terno phral na ladžala sine taro način sar o Hajnc kerela sine lafi, a ni palem taro adava so našti sine te kontrolirinel ple dviženja. O Bobi sekogaš pomožinela man sine keda me našti sine te pomožinav mle romeske. Iako mle romea odlučingjem te na oven amen čhave ko akava sveto, osetingjem kaj o Jehova dengja amen akale phrale sar čhavo! (Mar. 10:29, 30).

Mle rome isto agjaar sine le rako. Žalno tano so mo manglo rom ko 2015 berš mulo. Palo leskoro meribe osetinava man sine but nesigurno, našti sine te verujnav kaj ov nane više uzi mande. Ama ko mle misle ov tano panda dživdo! (Luka 20:38). But puti ko teko e diveskoro setinava man ko leskere ljubezna lafija hem mudra sovetija. But sium blagodarno bašo berša so zaedno nakhagjem len ki služba bašo Jehova.

BLAGODARNO SIUM BAŠI POMOŠ E JEHOVASKIRI

O Jehova sine mancar ko sa mle nevolje. Ov isto agjaar pomožingja mange te ovav misioneri kova so mangela e manušen iako sium sine ladžutni (2. Tim. 1:7). Adaleske so o Jehova pomožingja amen, me hem mli potikni phen siem ki polnovremeno služba. Avdive, oj hem lakoro rom služinena ki pokraina ki srpsko čhib ki Evropa. O Jehova odgovoringja ko molitve me dadeskere.

O proučibe i Biblija dela man andruno mir. Ko phare momentija sikliljum te molinav man „celo vilea“ sar so molingja pe o Isus (Luka 22:44). Jekh način sar o Jehova odgovorinela ko mle molitve tano preku o mangipe hem i ljubeznost e phralengiri hem e phenjengiri taro mlo sobranie Sofija-Nadežda. Ola vikinena man te družina amen hem but puti sikavena mange kaj ceninena man, a adava kerela man but radosno.

But puti razmislinava bašo voskresenie. Zamislinava me roditelen anglo amaro kher, terne hem šuže sar ko dive keda venčingje pe. Zamislinava mange me phenja da sar kerela hajbaske. A me rome zamislinava sar tergjola uzo plo gras. Adala misle pomožinena mange te cidav mandar o negativna čuvstvija hem te ovav panda poblagodarno e Jehovaske.

Keda razmislinava bašo mlo životo hem baši idnina, celo vilea složinava man e Davideskere lafencar soj pišime ko Psalm 27:13, 14: „Kote ka ovav sine te na ovel man sine vera kaj ka dikhav e Jehovaskoro šukaripe ki phuv džikote sium panda dživdo? Nadin tut ko Jehova, ov hrabro hem silno! Nadin tut ko Jehova!“