ČLANKO PROUČIBASE 24
Cide tut ando razmislibe kova tano protiv odova so sikavi o Devel
Amen pobedinaja o lošno razmislibe hem sa o lošna stavija kola sprečinena amen te pendžara e Devlje (2. KOR. 10:5).
DŽILI 124 Budimo verni
SOSTAR KA VAČERAa
1. Kova upozorenje o apostol Pavle pisindža e pomazano hrišćanendže?
O APOSTOL Pavle pisindža jekh upozorenje: „Ma mukhen hem ponodri te oblikujini tumen akava sveto“ (Rimlj. 12:2). O Pavle pisindža akala lafija e hrišćanendže ko prvo veko. Sose pisindža asavko upozorenje e manušendže kola već dindže po dživdipe e Devljese hem hine pomazime e sveto duhoja? (Rimlj. 1:7).
2-3. Sar o Beng pokušini te irini amen protiv o Jehova, ama sar šaj te menina o lošna stavija kola tane „hor ano amende“?
2 O Pavle brinindža pe, sose izgleda upro disave hrišćanja štetno utičindža o razmisliba hem i mudrost koja sikavdža e Bengeso sveto (Ef. 4:17-19). Svakonese amendar šaj te desini pe odova. O Beng tano akalje svetoso vladari hem ov šaj te koristini različita buča te utičini upro amende. Na primer, ako mangaja te mothova amen so hijam važna ja te ova pendžarde, ov ka koristini odova te irini amen protiv o Jehova. Ov šaj te pokušini te koristini o buča kola sikljiljam čhere, ki škola ja kotar manuša kola tane uzo amende hem te čhivel amen te razmislina ko način ko kova ov mangela.
3 Da li amen šaj čače te menina o buča kola tane „hor ano amende“, ko amare mislija? (2. Kor. 10:4). Ače, sar o Pavle odgovorindža ko akava pučibe: „Amen pobedinaja o lošno razmislibe hem sa o lošna stavija kola sprečinena amen te pendžara e Devlje, kontrolišinaja svako misao te šaj te ovel poslušno e Hristese“ (2. Kor. 10:5). Odoljese so isi amen e Jehovasi pomoć, amen šaj te menina o pogrešna stavija. Sar so jekh leko šaj te cidel odova so o otrov šaj te čerel, isto adžahar e Devljeso Lafi šaj te pomožini amen te cida sa o otrovna uticaja kotar e Bengeso sveto.
„MENINEN TUMARO NAČIN SAR RAZMISLINENA“
4. Kola promene valjandžam te čera ked počmindžam te sikljova o čačipe?
4 Razmislin kola promene valjandžan te čere ked počmindžan te sikljove ando e Devljeso Lafi hem ked odlučindžan te služine oljese. Te šaj te služina e Jehovase, but amendar morandiljam te menina odova soj tano lošno koro amende (1. Kor. 6:9-11). Amen hijam but zahvalna e Jehovase so pomožindža amen te na čera više asavke lošna buča!
5. Premalo Rimljanima 12:2, kola duj buča valjani te čera?
5 Amen niked na valjani te mislina so više na valjani te menina amen. Šaj čhinavdžam te čera ozbiljna grehija kola čerdžam angljeder te ova e Jehovase svedokija. Ama, pana valjani te da sa amendar te cida amen ando sa so šaj te irini amen ko odova so čerdžam angljeder. Sar šaj te čera odova? O Pavle phenela: „Ma mukhen hem ponodri te oblikujini tumen akava sveto, nego meninen tumen adžahar so ka meninen tumaro način sar razmislinena“ (Rimlj. 12:2). Sar so dikhaja, valjani te čera duj buča. Sar prvo, na valjani te mukha te oblikujini amen akava sveto. Sar dujto, valjani te menina amaro način sar razmislinaja.
6. So sikljovaja kotar e Isusese lafija kola tane pisime ko Matej 12:43-45?
6 I promena kotar koja vačeri o Pavle nane samo te menina odova save hijam avrijal. Valjani te menina amen hem andral ko vilo. (Dikh o okvir „Da li menindžam amen ja čhivdžam amendže maska?“) Amen valjani te menina sa so isi hor ano amende, amare stavija hem amare želje. Odoljese sare valjani te puča amen: „Da li o promene kola čerava, te šaj te ovav e Jehovaso svedoko, tane samo površna ja čače čerava promene hor ano mo vilo?“ Odova tano but važno. Ko Matej 12:43-45 o Isus mothovdža so valjani te čera. (Čitinen.) Kotar akala stihija sikljovaja jekh but važno buti: Nane dovoljno samo te cida andi amari godi o pogrešno razmislibe, nego hem valjani odova than te phera odoljeja so o Jehova mangela.
„OBNOVINEN TUMARO NAČIN SAR RAZMISLINENA“
7. Sar šaj te menina odova so isi amen ko vilo hem ki godi?
7 Da li čače šaj te menina amaro ponašanje hem odova save hijam andral? E Devljeso Lafi phenela: „Obnovinen tumaro način sar razmislinena hem [...] uraven i nevi ličnost koja tani čerdi premali e Devljesi volja, koja temeljini pe ki pravednost hem ki vernost“ (Ef. 4:23, 24). Ja, šaj te menina odova save hijam andral, ama nane lokho te čera odova. Amen na valjani samo te borina amen protiv o pogrešna želje hem te čhinava te čera odova soj tano lošno, nego valjani te menina amaro način sar razmislinaja. Odova značini so valjani te menina amare želje, amaro ponašanje hem o razlog sose čeraja diso. Odova rodela amendar uvek te trudina amen.
8-9. Sar akalje phraljeso primer sikavi amen so valjani te menina amen hor ano vilo?
8 Na primer, jekh phral angljeder hine but nasilno. Ov but pilja hem mardža pe e manušencar. Ama, ov čhinavdža odoljeja hem krstindža pe. Adžahar mothovdža šukar primer e manušendže ko odova tikno than kuri ov živindža. Ama, jekh rat, hari palo odova so krstisalo, desindža pe diso so na adžičerdža. Jekh mato manuš, alo koro ljeste čhere hem manglja te marel pe oljeja. Ki početka, amaro phral šukar kontrolišindža pe. Ama, ked o manuš počmindža te vačeri protiv e Jehovaso nav, amaro phral hine odobor holjamo so naštindža više te kontrolišini piklji holji. Ov ikljilo avrijal hem mardža e manuše. Sose čerdža odova? Iako odova so sikljilo andi Biblija pomožindža ljese te kontrolišini pi želja te marel pe, ov pana na hine spremno te menini po način sar razmislini. Avere lafencar, ov na menindža odova savo tano čače andral.
9 Ama, akava phral na prestajindža te menini pe (Posl. 24:16). O starešine but pomožindže lje hem ov šaj hine šukar te napredujini. Ko krajo, ov ulo starešina. Ama, jekh rat, anglji dvorana desindža pe ljese slično situacija ki koja hine beršencar angljeder. Jekh mato manuš manglja te marel jekhe starešina. So čerdža amaro phral? Ko jekh mirno hem ponizno način vačerdža odolje mate manušeja, smirindža i situacija hem čak pomožindža e manušese te džal pese čhere. Sose akava puti amaro phral averčhane reagujindža? Ov menindža po način sar razmislini. Hor ano vilo ov menindža pe hem ulo jekh mirno hem ponizno manuš, hem odoljeja slavindža pe e Jehovaso nav.
10. So valjani te čera te šaj te menina amen hor ko vilo?
10 Akala promene na avena kotar jekhvar ja bizo te trudina amen. Amen valjani te trudina amen beršencar (2. Petr. 1:5). O promene na ovena samo sebepi odova so amen but berša služinaja e Jehovase. Valjani te da sa amendar te menina odova save hijam andral. Te šaj te menina amen valjani te čera nekobor važna buča. Te dikha nekobor oljendar.
SAR ŠAJ TE MENINA AMARO NAČIN SAR RAZMISLINAJA
11. Sar i molitva pomožini amen te menina amaro način sar razmislinaja?
11 I prvo važno buti tani i molitva. Amen valjani te molina amen sar so molindža pe o psalmista: „Čer ano mande, Devla, čisto vilo, hem čhiv ano mande nevo duho, zoralo duho“ (Ps. 51:10). Amen valjani te priznajina so valjani te menina amaro način sar razmislinaja hem valjani te molina amen e Jehovase te pomožini amen. Sar šaj te ova sigurna so o Jehova ka pomožini amen? Šaj te ohrabrini amen o obećanje kova o Jehova dindža e tvrdoglavo Izraelcendže ko e Jezekiljeso vreme: „Me ka dav ljen jekh vilo hem ka čhivav ano ljende nevo duho [...] hem ka dav ljen kovlo vilo“ (Jezek. 11:19). O Jehova manglja te pomožini e Izraelcen te meninen pe, a isto adžahar mangela te pomožini hem amendže.
12-13. (a) Premalo Psalam 119:59, sostar amen valjani hor te razmislina? (b) Kola pučiba valjani te puča kokri amen?
12 I dujto važno buti tani hor te razmislina. Dži čitinaja e Devljeso Lafi svako dive, amen valjani te odvojina vreme hor te razmislina odoljestar so čitinaja, te šaj te dikha so valjani te menina koro amende (Čitinen Psalam 119:59; Jevr. 4:12; Jak. 1:25). Amen valjani te pendžara da li akalje svetosi mudrost utičindža ko amare mislija hem osećanja. Isto adžahar, valjani te priznajina amendže kola tane amare mane hem palo odova te da sa amendar te menina amen.
13 Na primer, puč kokri tut: „Da li isi hari ljubomora ko moklo vilo? (1. Petr. 2:1) Da li mislinava so hijum pošukar ando avera sebepi so avava andi aver phuv, sebepi i škola koja završindžum ja kobor hijum barvalo? (Posl. 16:5) Da li mislinava so o manuša na vredinena odobor but sar me, sebepi so nane ljen ista buča sar me ja tane kotar aver nacija? (Jak. 2:2-4) Da li mangava o buča kola isi ko akalje e Bengeso sveto? (1. Jov. 2:15-17) Da li uživinava ki nemoralno ja ki nasilno zabava? (Ps. 97:10; 101:3; Am. 5:15) Ked ka odgovorine ko akala pučiba, tegani šaj ka dikhe kuri valjani te menine tut. Ako spremno meninaja odova soj tano hor ano amende, tegani mothovaja so šunaja amare nebesko Dade (Ps. 19:14).
14. Sose tano but važno te birina šukar društvo?
14 I trito važno buti tani te birina šukar društvo. Da li mangaja te priznajina ja na, upro amende but utičinena okola kasa družina amen (Posl. 13:20). Ki buti ja ki škola, amen hijam okružime okoljencar kola na pomožinena amen te razmislina adžahar sar so o Devel mangela. Ama, najšukar amaljen šaj te arakha ki skupština. Odothe šaj te sikljova sar šaj „te mothova mangipe hem te čera šukaripe“ (Jevr. 10:24, 25).
NEK OVEL TIKLJI VERA ZORALJI
15-16. Sar o Beng pokušini te menini amaro razmislibe?
15 Ma bistre, o Beng tano odlučno te menini toklo način sar razmislineja. Ov koristini sa so akava sveto sikavi te uništini o uticaj kova e Devljeso Lafi isi lje upro amende.
16 O Beng avdije pučela isto pučibe kova pučlja e Eva ko edensko vrt: „Da li o Devel čače vačerdža so [...]?“ (Post. 3:1). Ko akava sveto kuri vladini o Beng, but putija šunaja pučiba kola šaj te čhiven amen te sumnjina ko odova ko so verujinaja, sar soj tane: „Da li o Devel čače na mukhela duj džuvlja ja duj murša te oven ko brako? Da li o Devel čače na mangela te slavina o Božić ja o rođendanja? Da li o Devel čače rodela amendar te na la rat? Da li o Devel kova mangela e manušen čače rodela tutar te na družine tut nekasa andi ti familija ja ando te amala kola tane isključime?“
17. So valjani te čera ked pojavinena pe pučiba kola čerena te sumnjina ko amare verovanja hem dži soste šaj te anel odova premalo Kološanima 2:6, 7?
17 Amen valjani te ova uverime ko odova ko so verujinaja. Ako na arakhaja odgovorija ko važna pučiba kotar amare verovanja, tegani on šaj te čeren bare sumnje ki amari godi. Akala sumnje šaj te ruminen amaro razmislibe hem šaj te uništinen amari vera. So valjani te čera? E Devljeso Lafi phenela amendže te menina amaro način sar razmislinaja, te šaj kokri amendže te dokažina „soj tano šukar, savršeno hem prihvatljivo e Devljese“ (Rimlj. 12:2). Ako amen redovno proučinaja, tegani šaj te ova sigurna so odova so sikljiljam andi Biblija tano čače. Isto adžahar, amen ka ova uverime so e Jehovase merilija tane ispravna. Palo odova, sar o kaš so isi lje zoralo koreno hem amari vera šaj te ovel adžahar zoralji. (Čitinen Kološanima 2:6, 7.)
18. So ka pomožini amen te zaštitina amen kotar lošnipe?
18 Samo amen šaj te čera amari vera te ovel zoralji. Odoljese, nastavin te menine toklo način sar razmislineja. Molin tut redovno hem ki molitva rode pomoć ando e Jehovaso duho. Hor razmislin hem nastavin te puče tut sose adžahar razmislineja hem sose diso čereja. Rode šukar društvo kova ka pomožini tut te menine toklo način sar razmislineja. Ked ka čere akava, ka ove zaštitimo kotar lošnipe kova anela e Bengeso sveto. Isto adžahar, uspešno ka borine tut „protiv o lošno razmislibe hem protiv o lošna stavija kola sprečinena amen te pendžara e Devlje“ (2. Kor. 10:5).
DŽILI 50 Moje predanje Bogu
a Ko amaro način sar razmislinaja, bilo te ovel šukar ja lošno, utičindža i kultura, i škola ja odova so nakhljam ko dživdipe. Kokri amen šaj te dikha so disave pogrešna stavija tane hor ano amende hem so pharo tano te menina odova. Akava članko ka sikavi amen sar šaj te kontrolišina o pogrešna stavija kola šaj isi amen.