25. ČLANKO PROUČIBASE
Ma povredin nikas „ando akala tikne“
Pazinen te na prezirinen jekhe ando akala tikne (MAT. 18:10)
ĐILI 113 Naš dragoceni mir
SOSTAR KA VAĆERAa
1. So o Jehova ćerđa svakonese amendar?
O JEHOVA cidinđa amen nakro peste (Jov. 6:44). Razmislin so odova značini. Đi posmatrinđa bute manušen ki celo phuv, ov dikhlja diso but šukar koro tute – jekh iskreno vilo kova šaj te mangel le (1. Let. 28:9). O Jehova đanela tut, haljola tut hem mangela tut. Kobor tano samo odova utešno!
2. Sar o Isus pomožinđa amen te haljova so o Jehova brinini pe svakonestar amendar?
2 O Jehova but brinini pe tutar, ama isto hem ando te phralja hem phenja. Te šaj te haljova odova, o Isus uporedinđa e Jehova jekhe pastireja. Ako ando šel bakre jekh našalđola, so ka ćerel o pastiri? Ov ka „mukhel odole 99 bakren ki gora hem ka đal te rodel okole kova našaldilo.“ Ked ka arakhi odole bakre, ov na ka holjani upro oleste sose našaldilo, nego ka radujini pe. So sikljovaja ando odova? Svako amendar tano važno e Jehovase. O Isus phenđa: „Mo Dad kova tano ko nebo na mangela nijekh kotar akala tikne te našalđol“ (Mat. 18:12-14).
3. Sostar ka vaćera ko akava članko?
3 Amen niked na mangaja amare phralja hem phenja te obeshrabrinen pe sebepi amaro. So šaj te ćera te na avel đi odova? So šaj te ćera ked amen neko povredini? O odgovorija ko akala pućiba ka dobina ko akava članko. Ama, najangleder te dikha upro kaste odnosini pe o lafi „tikne“ ando Matej 18. poglavlje.
KOJ TANE O „TIKNE“?
4. Koj tane o „tikne“?
4 O „tikne“ kolendar o Isus vaćerđa tane olese učenikija. Bizo obzir kobor berš isi len, on tane „sar tikne ćhave“ sose mangena o Isus te sikavi len (Mat. 18:3). Iako avena ando različita thana hem kulture hem razlikujinena pe sar manuša, on verujinena upro Isus. A ov but mangela len (Mat. 18:6; Jov. 1:12).
5. Sar o Jehova osetini pe ked neko spotaknini ja povredini nekas ando oleso narodo?
5 E Jehovase tane but vredna akala „tikne“. Te bi haljovaja so o Jehova osetini premalo lende, šaj te razmislina so amen osetinaja premalo ćhave. O ćhave tane but vredna amenđe. Mangaja te zaštitina len sose on nane odobor zorale, iskusna ja mudra sar o bare. Niko amendar na mangela te dikhel sar jekh manuš povredini avere manuše, a pogotovo tano amenđe pharo, čak holjanaja, ked neko povredini e ćhavoren. Isto ađahar, o Jehova mangela te zaštitini amen hem olese tano but pharo, čak tano holjamo ked neko spotaknini ja povredini nekas ando oleso narodo (Is. 63:9; Mar. 9:42).
6. Premali 1. Korinćanima 1:26-29, sar o sveto dikhela upro e Isusese učenikija?
6 Ko kola pana načinija e Isusese učenikija tane „tikne“? Koj tano anglo akale svetose jaćha važno? O barvale, o penđarutne hem o moćna. Ama, e Isusese učenikija uglavnom nane asavke. Odolese, o sveto mislini so on nane važna hem so na vredinena. (Čitin 1. Korinćanima 1:26-29.) Ama, o Jehova na dikhela upro lende ađahar.
7. Sar o Jehova mangela te ponašina amen premalo amare phralja hem phenja?
7 O Jehova mangela sa pe slugen, bizo obzir da li beršencar služinena lese ja tane neve ko ćaćipe. Sa amare phralja hem phenja tane važna e Jehovase. Odolese, on valjani te oven važna hem amenđe. Amen valjani te „manga sa e phralen“, a na samo disaven (1. Petr. 2:17). Valjani te da sa amendar te zaštitina len hem te brinina amen olendar. Ako primetinaja so nekas povredinđam, amen na valjani te ćera amen ka phene ništa na ulo hem te mislina so odija osoba na valjani te ovel odobor osetljivo hem so valjani te bistrel odova so ulo. Sose neko šaj te uvredini pe? Sebepi o okolnostija kuri barilje, disave phralja hem phenja mislinena so na vredinena. A okola kola tane neve ko ćaćipe šaj pana na sikljilje so valjani te oprostinen averenđe ked grešinena. Bizo obzir so amen povredinđa ja so averen povredinđa, amen valjani te da sa amendar palem te ovel mir maškaro amende. Ki aver strana, ako neko stalno uvredini pe valjani te haljol so mora te del sa pestar te na ovel odobor osetljivo. Tegani ka ovel poradosno hem ka ovel le mir pe phralencar.
DIKH AVEREN SAR POBARE TUTAR
8. Kova stav utičinđa upro e Isusese učenikija?
8 Sose o Isus vaćerđa ando „tikne“? Odolese so olese učenikija pućlje le: „Koj tano najbaro ko nebesko Kraljevstvo?“ (Mat. 18:1). Ko odova vreme, but Judejcija manglje avera te mislinen soj tane but važna. Jekh izučavalac phenđa: „O manuša živinđe hem mulje te bi dobinena čast, ugled, priznanje hem poštovanje ando avera manuša.“
9. Ko so e Isusese učenikija valjanđe te ćeren?
9 O Isus đanđa so but Judejcija mislinđe soj tano važno te ove pošukar averendar hem so olese učenikija ka valjani but te trudinen pe te na ovel len asavko stav. Ov phenđa lenđe: „O najbaro maškaro tumende neka ovel sar najtikno, a okova kova predvodini nek ovel sar okova kova služini“ (Luka 22:26). Amen ponašinaja amen sar „najtikne“ ked averen dikhaja „sar pobare amendar“ (Fil. 2:3). Ked trudinaja amen te ovel amen asavko stav, tegani retko ka arakha amen ki situacija te povredina averen.
10. Kova e Pavleso savet valjani te primenina?
10 Sa amare phralja hem phenja tane ko disavo način pošukar amendar. Nane pharo te dikha odova ked trudinaja amen te dikha olenge šukar osobine. Amen valjani te primenina o savet kova o apostol Pavle dinđa e hrišćanenđe ko Korint: „So ćerela tut pošukar ando aver? Hem so isi tut, a so na priminđan? A ako priminđan, sose hvalineja tut samći na priminđan?“ (1. Kor. 4:7). Amen niked na valjani te manga avera te vazden amen ja te mislina so hijam pošukar averendar. Na primer, ako jekh phral šaj te ićeri šukar govorija ja jekh phen šaj lokho te počmini biblijake kursija, on valjani te den i slava e Jehovase aso odova so ćerena.
OPROSTIN „ANDO VILO“
11. So sikljovaja ando e Isuseso poređenje kotar kralj hem oleso robo?
11 Palo odova so o Isus upozorinđa pe učenikonen te na spotakninen averen, ov vaćerđa lenđe jekh poređenje ando jekh kralj hem ando oleso robo. O kralj oslobodinđa e robo ando baro dugo kova ov niked ne bi šaj te irini lese. Ama, kasnije odova robo na manglja te oslobodini jekhe avere robo ando jekh but potikno dugo. Ko krajo, o kralj ćhivđa akale nemilosrdno robo ko phanlipe. So sikljovaja akalestar? O Isus phenđa: „Ađahar hem mo nebesko Dad ka postupini tumencar ako ando vilo na oprostinena svako pekle phralese“ (Mat. 18:21-35).
12. Sar šaj te povredina averen ako na mangaja te oprostina?
12 Odova so ćerđa o robo na povredinđa samo ole nego hem averen. Sar prvo, ov hine nemilosrdno premalo aver robo ked „dinđa te forden le ko phanlipe te ovel odothe sa đi na irini lese odova so dugujini lese.“ Sar dujto, avera robija hine povredime ked dikhlje so ćerđa. Ked „avera robija dikhlje so ulo, but hine tužna.“ Isto ađahar, odova so amen ćeraja utičini upro avera. So šaj te ovel ako neko povredini amen hem amen na mangaja te oprostina lese? Sar prvo, amen ole povredinaja ako na mangaja te oprostina lese, ako na obratinaja pažnja upro oleste hem ako na mothovaja lese mangipe. Sar dujto, avera ki skupština na osetinena pe šukar ked dikhena so amen na hijam ko mir odole osobaja.
Da li ka ićere i holi ano tute ja ka oprostine ando vilo? (Dikh o 13. hem o 14. odlomko)b
13. So sikljovaja ando odova so doživinđa jekh pionirka?
13 Ked oprostinaja amare phralenđe hem phenjenđe, hem on hem amen ka osetina amen pošukar. Jekh pionirka, kola ka vićina Kristal, doživinđa baš odova. Ola povredinđa jekh phen ki skupština. I Kristal phenela: „Olake lafija disavo puti odobor hine oštra so ka phene posavđe man sar ćhurik. Čak ni ki služba na mangljum te đav olaja. Počminđum te našalav mi revnost hem mi radost asi služba.“ I Kristal mislinđa so isi la but šukar razlog te ovel holjami. Ama, oj na ićerđa i holji ano peste hem na mislinđa samo ando odova sar oj osetini pe. Oj hine ponizno hem primeninđa o savetija andi Biblija kola arakhlja ko članko „Opraštajte od srca“ ki Stražarsko kula ando 15. oktobar 1999. berš. Oj oprostinđa pe phenjaće. I Kristal phenela: „Svesno hijum so sare amen daja sa amendar te menjina amen hem o Jehova tano spremno te oprostini amenđe svako dive. Osetinđum ka phene jekh baro teret pelo ando me pike. Palem hijum bahtali.“
14. Premalo Matej 18:21, 22, savo problemi šaj hine le o apostol Petar hem so sikljovaja ando odova so o Isus phenđa lese?
14 Amen đanaja so valjani te oprostina hem soj tano ispravno te ćera odova. Ama, nane uvek lokho te ćera odova. O apostol Petar šaj podijekh puti osetinđa pe ađahar. (Čitin Matej 18:21, 22.) So šaj te pomožini amenđe? Sar prvo, razmislin ando odova kobor o Jehova oprostini tuće (Mat. 18:32, 33). Iako na zaslužinaja te oprostini amenđe, ov ipak spremno ćerela odova (Ps. 103:8-10). Isto ađahar, amen hijam „dužna te manga jekh jekhe.“ Odolese, te oprostina nane diso so amen odlučinaja da li ka ćera ja na. Amen hijam dužna te oprostina amare phralenđe hem phenjenđe (1. Jov. 4:11). Sar dujto, razmislin ando odova so ovela ked oprostinaja. Ađahar pomožinaja e osobaće koja povredinđa amen, ćeraja te ovel mir ki skupština, arakhaja amaro amalipe e Jehovaja hem cidaja amendar jekh baro teret ando amare pike (2. Kor. 2:7; Kol. 3:14). Ko krajo, molin tut okolese kova rodela te oprostine. Ma mukh o Satana te rumini to amalipe kova isi tut te phralencar hem te phenjencar (Ef. 4:26, 27). Amenđe valjani e Jehovasi pomoć te bi ovela amen mir ki skupština.
MA DOZVOLIN AVERA TE SPOTAKNINEN TUT
15. Premalo Kološanima 3:13, so valjani te ćera ako dijekh phen ja phral but povredinđa amen?
15 Ama, so ako neko but povredinđa tut? So valjani te ćere? De sa tutar te arakhe o mir. Vaćer e Jehovase sar osetineja tut. Molin le te blagoslovini odole osoba koja povredinđa tut hem te pomožini tut koro late te dikhe o šukar osobine – odola osobine sebepi kola o Jehova mangela la (Luka 6:28). Ako našti te oprostine te phralese, razmislin kova tano najšukar način te vaćere oleja. Uvek tano najšukar te misline so to phral niked ne bi namerno povredini tut (Mat. 5:23, 24; 1. Kor. 13:7). Ked vaćereja oleja, mothov lese so verujineja so na hine le lošno namera. A so ako ov na mangela te pomirinen tumen? Tegani, valjani te „podnosina jekh jekhe“. De le vreme, ma vazde te vasta olestar. (Čitin Kološanima 3:13.) Soj tano najvažno, ma ićer i holi ano tute sose odova šaj te rumini to amalipe e Jehovaja. Niked ma dozvolin nisose hem nikase te spotaknini tut. Ako ćereja odova, ka mothove so mangeja e Jehova pobuter ando bilo so aver (Ps. 119:165).
16. Savi odgovornost svako amendar isi le?
16 Amen hijam but zahvalna so šaj te služina e Jehovase amare phralencar hem phenjencar sar „jekh stado jekhe pastireja“ (Jov. 10:16). Ki knjiga Organizovano izvršavajmo Jehovinu volju ki 165. strana pisini: „Amen uljam deo ando odova ujedinimo narodo. Sigurno hijam bahtale sebepi odova, ama šukar tano te na bistra so svako amendar isi le odgovornost te arakhi odova jekhipe.“ Odolese valjani te trudina amen „upro amare phralja hem phenja te dikha ađahar sar so dikhela o Jehova.“ E Jehovase sare amen hijam but vredna. Da li hem tu dikheja ađahar te phralen hem te phenjen? O Jehova dikhela hem cenini sa so ćereja te bi pomožineja te phralenđe hem te bi brinineja tut olendar (Mat. 10:42).
17. So hijam odlučna te ćera?
17 Amen mangaja amare phralen hem phenjen. Odolese, hijam odlučna te na povredina len (Rimlj. 14:13). Amen upro amare phralja hem phenja dikhaja sar pobare amendar hem ando vilo oprostinaja lenđe. Na ka dozvolina avera te spotakninen amen. Umesto odova, amen hijam odlučna „te da sa amendar te ćera mir hem te zorjaćera jekh jekhe“ (Rimlj. 14:19).
ĐILI 130 Spremna te oprostina
a Sebepi so hijam nesavršena, amen šaj podijekh puti te ćera ja te phena diso so šaj te povredini amare phralen hem phenjen. So tegani ćeraja? Da li trudinaja amen palem te ova ko mir amare phralencar hem phenjencar? Da li tano amenđe lokho te izvinina amen? Ako tano neko povredimo, da li mislinaja so odova tano oleso problemi, a na amaro? Ama, so ako često uvredinaja amen sebepi odova so neko phenela ja ćerela? Da li opravdinava mi reakcija ađahar so phenava so me hijum asavko hem so našti te menjinav man? Da li dikhava so valjani diso te menjinav koro mande?
b SO DIKHAJA SO SLIKE: Jekha phenja povredinđa aver phen ki skupština. Palo odova on duj rešinđe o problemi, aćhavđe le palo peste hem akana tane bahtale hem zajedno služinena.