93. PRIČA
O Isus irini pe ko nebo
Ki Galileja, o Isus reslja pe pe učenikonencar hem dinđa len jekh važno zapovest: „Đan hem ćeren učenikonen ando sa o manuša. Sikaven len o buća kola me sikavđum tumen, hem krstinen len.“ Palo odova, obećinđa lenđe: „Ma bistren, uvek ka ovav tumencar.“
Palo odova so uskrsninđa, o Isus 40 dive pojavinđa pe bute učenikonenđe ki Galileja hem ko Jerusalim. Ov sikavđa len but važna buća hem ćerđa but čudija. Zadnjo puti o Isus reslja pe pe apostolencar ki Maslinsko gora hem phenđa lenđe: „Ma đan ando Jerusalim. Ađićeren odova so mo Dad obećinđa.“
Ama, sebepi so olese apostolija na haljilje ko so mislinđa, on pućlje le: „Da li akana ka ove izraelsko kralj?“ O Isus phenđa: „Pana na alo o vreme kova o Jehova odredinđa te ovav kralj. Pana hari, o sveti duh ka del tumen snaga hem ka oven me svedokija. Đan hem propovedinen ko Jerusalim, ki Judeja, ki Samarija hem ko celo sveto.“
Tegani o Isus đelo ko nebo hem o oblak ućharđa le. Olese učenikija dikhlje ko nebo, ama više naštine te dikhen le.
O apostolija đelje kotar Maslinsko gora ko Jerusalim. Sar so uvek ćerđe, reslje pe ki jekh soba, molinđe pe hem ađićerđe o Isus te del len neve uputstvija.
„Akija šukar vest ando Kraljevstvo ka propovedini pe ko celo sveto sar svedočanstvo sa e narodonđe, hem tegani ka avel o kraj“ (Matej 24:14)