Mentalno sastipe – problemi ko celo sveto
„Uvek hijum uznemirimo, čak ked nane man nijekh razlog aso odova.“
„Ked osetinava man šukar, isi man dar kotar odova so ađićeri man sose đanava so ka perav ki depresija.“
„Trudinava man te živinav dive palo dive, ama podijekh puti sa o problemija ćedena pe maje.“
Da li tane tuće penđarde akala komentarija hem osećanja? Da li tu podijekh puti ađahar osetineja tut ja neko kas but mangeja?
Ma bistri so na hijan kokri. But manuša avdije isi len problemi e mentalno sastipaja – bilo on kokri ja neko andi olengi porodica.
Ćaće živinaja ko „but pharo vreme“ hem odolese but manuša isi len baro stres (2. Timoteju 3:1). Premalo jekh istraživanje andi Svetsko zdravstveno organizacija, svako oftoto manuš ko sveto isi le disavo mentalno poremećaj. Sebepi i pandemija andi koronavirus, i situacija ulji pana pološno. Ko 2020. berš, o broj ando okola so isi len anksioznost barilo aso 26 posto, a ando okola so isi len depresija aso 28 posto.
Važno tano te đana kobor manuša avdije isi len anksioznost hem depresija. Ama, pana považno tano sar amen hem amare manglje osetinaja amen.
Soj tano o mentalno sastipe?
O manuš kova isi le šukar mentalno sastipe osetini pe šukar hem šaj te ćerel sa so ađićeri pe olestar. Ked isi le disavo stres šaj te ikljol ko krajo odoleja, te ćerel pe obaveze hem te ovel zadovoljno pe životoja.
O mentalno poremećaj...
na ovela sebepi disavi amari slabost hem na hijam amen kriva sebepi odova.
tano stanje kova ćerela nekaso životi te ovel pana popharo hem kova utičini ko nekaso razmislibe, emocije hem ponašibe.
ćerela te ovel pharo e manušese te aćhol amal averencar hem te ćerel o svakodnevna buća.
šaj te ovel le svako manuš bizo obzir kobor berš isi le, da li tano barvalo ja ćororo, školujimo ja na, hem bizo obzir ando kova narodo, kultura, phuv ja religija avela.
Kastar šaj te rode pomoć?
Ako tu ja neko ando te manglje isi le disave promene ko ponašibe, but sovela ja hić našti te sovel, but hala ja hić našti te hal, but vreme osetini bari tuga ko vilo ja bari uznemirenost, šukar bi ovela te rodel stručno pomoć te bi dikhela sose odova ovela hem sar šaj te ikljol ko krajo odoleja.
O najmudro manuš kova iked živinđa, o Isus Hrist, phenđa: „Na valjani doktori e saste manušenđe, nego e nabormenđe“ (Matej 9:12). I odgovarajućo terapija hem o iljačija šaj te pomožinen e manušese kova isi le asavke problemija sastipaja te ovel le pošukar životi. Ako o simptomija tane ozbiljna ja trajinena disavo vreme, šukar tano te na ađićeri but već sig posig te rodel pomoć.a
I Biblija nane medicinsko udžbenik, ama olake savetija šaj te pomožinen amenđe te ovel amen pošukar mentalno sastipe. Ko akala člankija ka dikhe sar šaj i Biblija te pomožini tuće ako isi tut problemija e mentalno sastipaja.
a I Stražarsko kula na mangela te phenel sar neko valjani te lečini pe, već svako manuš valjani te razmislini kola opcije isi le hem premalo odova te anel pi odluka.