12. ČLANKO PROUČIBASE
ĐILI 119 Te ovel amen zorali vera
Živin premali vera
Amen živinaja premali vera, a na premalo odova so dikhaja (2. KOR. 5:7)
SO KA SIKLJOVA?
Ka dikha sar šaj te živina premali vera ked valjani te ana disave važna odluke.
1. Sose o Pavle hine zadovoljno odoleja so ćerđa ko po životi?
O APOSTOL Pavle đanđa so pana hari ka merel. Ama, ked razmislinđa ando odova kaj đelo oleso životi, hine le but razlogija te ovel zadovoljno. Odolese, phenđa: „I trka prastandiljum đi o krajo, i vera arakhljum“ (2. Tim. 4:6-8). O Pavle anđa mudra odluke đi služinđa e Jehovase hem đanđa soj tano ov zadovoljno oleja. Amen isto mangaja te ana šukar odluke hem o Devel te ovel zadovoljno amencar. Ama, sar šaj te ćera odova?
2. So značini te živine premali vera?
2 O Pavle pestar hem ando avera verna hrišćanija phenđa: „Amen živinaja premali vera, a na premalo odova so dikhaja“ (2. Kor. 5:7). Ko so o Pavle mislinđa? Ked o manuš živini premalo odova so dikhela, ov anela odluke premalo odova so dikhela, šunela ja osetini. Ki aver strana, okova kova živini premali vera, anela odluke ađahar so oslonini pe upro Jehova. Olese delija mothovena soj tano uverimo so o Devel ka blagoslovini le hem soj tano aso oleso šukaripe te ićeri pe ko Jehovase savetija kola tane ko oleso Lafi (Ps. 119:66; Jevr. 11:6).
3. Sose tano amare šukaripase te živina premali vera? (2. Korinćanima 4:18)
3 Naravno, sare amen disavo puti anaja odluke premalo odova so dikhaja, šunaja ja osetinaja. Ama, ako aso važna odluke osloninaja amen samo upro akala buća, verovatno ka oven amen problemija. Sose? Odolese so odola buća šaj te prevarinen amen. Čak iako odova na ovela, ako živinaja samo premalo odova so dikhaja, ko krajo šaj te bistra te ćera odova so o Devel mangela (Prop. 11:9; Mat. 24:37-39). Ama, ako živinaja premali vera, amen ka ana odluke kola tane „šukar anglo Gospodese jaćha“ (Ef. 5:10). Odolese, ked ićeraja amen ko Devlese savetija šaj te ovel amen mir hem te ova bahtale (Ps. 16:8, 9; Is. 48:17, 18). Isto ađahar, ako hem ponodri živinaja premali vera, ka ovel amen večno životi. (Čitin 2. Korinćanima 4:18.)
4. Sar šaj jekh osoba te đanel da li živini premali vera ili premalo odova so dikhela?
4 Sar šaj te đana da li živinaja premali vera ili premalo odova so dikhaja? Šaj te puća amen: „Upro kaste osloninava man ked valjani te anav odluke? Da li upro buća kola dikhava ili upro Jehovase savetija?“ Akana ka dikha sar šaj te živina premali vera ked rodaja buti, ked birinaja kasa ka khuva ko brak hem ked dobinaja uputstvija andi organizacija. Ka dikha sostar ki svako situacija valjani te razmislina te šaj te ana šukar odluke.
KED RODAJA BUTI
5. Sostar valjani te razmislina ked odlučinaja koja buti ka prihvatina?
5 Sare mangaja amari porodica te ovel la odova so valjani laće (Prop. 7:12; 1. Tim. 5:8). Disavi buti šaj te ovel but šukar platimi. Na primer, negde šaj te zaradina dovoljno hem amari porodica te ovel la sa so valjani laće hem čak te ćhiva disave pare ki strana. Ama, negde šaj te zaradina samo aso osnovna buća. Odolese, ked rodaja buti, naravno so razmislinaja odolestar kobor bari ka ovel amari plata. Ama, ako razmislinaja samo ando akava, tegani mothovaja so živinaja premalo odova so dikhaja.
6. Sar šaj te mothova so živinaja premali vera ked valjani te birina koja buti ka prihvatina? (Jevrejima 13:5)
6 Ako živinaja premali vera, tegani ka razmislina hem sar disavi buti ka utičini upro amaro amalipe e Jehovaja. Šaj te puća amen: „Da li ki odija buti ka valjani te ćerav diso so o Jehova mrzini? (Posl. 6:16-19). Da li ka šaj te đav redovno ko sastankija, ki služba, te ovel man redovno porodično proučibe ja da li ka valjani te ovav odvojimo andi mi porodica?“ (Fil. 1:10). Ako o odgovor ko akala pućiba tano ja, tegani bi ovela mudro te na prihvatine odija buti, čak iako tano pharo te arakhe aver. Odolese so živinaja premali vera, amen ka ana odluke kola ka mothoven so hijam sigurna so o Jehova ka arakhi način sar te ovel amen odova so valjani amenđe (Mat. 6:33; čitin Jevrejima 13:5).
7-8. Sar o phral o Havijer mothovđa so živini premali vera? (Dikh i slika.)
7 Amaro phral o Havijera andi Južno Amerika haljilo kobor tano važno te živini premali vera. Ov phenela: „Predajinđum me lila asi buti kuri šaj hine duj putija pobuter te zaradinav nego angleder hem ki odija buti šaj hine te uživinav.“ Ama, o Havijer manglja hem te ovel pioniri. Ov pana phenela: „Odolese so hijum le maškaro nekobor manuša kola hine birime asi odija buti, hijum le ko razgovor ko glavno menadžer. Ama, angleder odova razgovor, molinđum man e Jehovase te pomožini man sose đanđum so ov đanela soj tano maje najšukar. Mangljum poviše te napredujinav ki mi buti hem te ovel man pobari plata, ama na mangljum i buti te ćhinavi man te ispuninav me ciljija.“
8 O Havijer pana phenela: „Đi hijum le ko razgovor, o menadžer phenđa maje so ka valjani but putija te ćerav prekovremeno. Ljubazno phenđum lese so našti te ćerav odova sebepi me duhovna aktivnostija.“ Odolese, ov na prihvatinđa odija buti. Duj kurće palo odova, počminđa te služini sar pioniri. Nekobor masek palo odova, arakhlja pese buti kuri valjanđa te ćerel samo ekvaš dive. Ov phenela: „O Jehova šunđa me molitve hem pomožinđa man te arakhav maje buti koja pomožini man te ovav pioniri. Ćaće hijum bahtalo so isi man buti sebepi koja isi man pobuter vreme e Jehovase hem e phralenđe.“
Ako ka valjani te dobine disavo pobaro than ki buti, da li andi ti odluka ka dićhol so hijan uverimo so o Jehova đanela soj tano najšukar tuće? (Dikh o 7. hem o 8. odlomko)
9. So sikljovaja ando Trezoreso iskustvo?
9 Ama, so ako haljiljam so sebepi i buti koja akana isi amen našti te živina premali vera? Te dikha o primer ando Trezor, kotar Kongo. Ov phenela: „Mi nevi buti hine prilika koja isi tut samo jekh puti ko životi. Zaradinava hine trin putija pobuter nego angleder hem sare poštujinđe man.“ Ama sebepi odova, ov na hine redovno ko sastankija sose uvek ćerđa prekovremeno. Isto ađahar, olese kolege ćerđe lese pritisak te hovavi e manušen te na bi šunđola so na hine poštena ki buti. Ov manglja te mukhel odija buti, ama darandilo so na ka arakhi aver. So pomožinđa lese? Ov phenela: „O stihija ando Avakum 3:17-19 pomožinđe man te haljovav so ako ka mukhav odija buti, o Jehova ka arakhi način te brinini pe mandar. Odolese mukhljum odija buti.“ Ov pana phenela: „But šefija mislinena so asi buti koja tani odobor šukar platimi o manuša ka den sa so isi len, pa čak hem o vreme kova valjani te den pe porodicaće ja e Devlese. Bahtalo hijum so aćhiljum paše e Jehovaja hem me porodicaja. Jekh berš palo odova, o Jehova pomožinđa man te arakhav maje šukar buti koja ka pomožini man te živinav skromno hem te ovel man pobuter vreme te služinav lese. Ked e Jehova ćhivaja ko prvo than, šaj na ka oven amen but pare, ama ov ka brinini pe amendar.“ Ako isi amen poverenje ko Jehovase savetija hem obećanja, amen hem ponodri ka živina premali vera hem ov ka blagoslovini amen.
KED BIRINAJA KASA KA KHUVA KO BRAK
10. Ando kola buća valjani te razmislini jekh osoba koja mangela te khuvel ko brak hem ko so valjani te pazini?
10 O brak tano poklon ando Jehova hem normalno tano te manga te khuva ko brak. Ked jekh phen razmislini ko šaj te ovel laće šukar rom, oj šaj lela ko obzir sar ov izgledini, so ćerela, sar avera dikhena upro leste, sar trošini o pare, da li valjani te brinini pe nekastar andi pi porodica hem da li ka ćerel la te ovel bahtali.b Akala buća tane važna. Ama ako oj razmislini samo ando akala buća, tegani oj šaj te živini premalo odova so dikhela.
11. Sar šaj te živina premali vera ked birinaja kasa ka khuva ko brak? (1. Korinćanima 7:39)
11 O Jehova tano but ponosno upro phenja hem phralja kola ićerena pe ko olese savetija đi birinena kasa ka khuven ko brak. Na primer, on na khuvena ki veza sa đi na ovena dovoljno zrela aso odova (1. Kor. 7:36). On razmislinena ando odova da li odija osoba već isi la osobine aso kola o Jehova phenela so o šukar rom ja i romni valjani te ovel len (Posl. 31:10-13, 26-28; Ef. 5:33; 1. Tim. 5:8). Ićerena pe ko savet te khuven ko brak „samo ko Gospod“ hem odolese na khuvena ki veza nekasa ko nane Svedoko. (Čitin 1. Korinćanima 7:39.) On dena sa pestar hem ponodri te živinen premali vera sose tane sigurna so o Jehova ka brinini pe ando olenge emocionalna potrebe (Ps. 55:22).
12. So sikljovaja ando Rosako iskustvo?
12 Te dikha o iskustvo andi Rosa, jekh pionirka andi Kolumbija. Ki buti često hine ko kontakt jekhe manušeja kova na hine e Jehovaso svedoko. Olese i Rosa but sviđinđa pe, a hem ov olaće. Oj phenela: „Dićhilo maje sar šukar manuš. Pomožinđa averenđe hem na hine le disave lošna navike. Sviđinđa pe maje sar ponašinđa pe premalo mande. Hine le o osobine kola mangljum mo rom te ovel le. Ama, ov na hine Svedoko.“ Oj pana phenela: „Hine maje but pharo te phenav lese so na mangava te ovav oleja ki veza. Ko odova vreme osetinđum man so hijum kokri hem mangljum te khuvav ko brak, ama našti hine te arakhav nekas koj tano Svedoko.“ Ama, i Rosa na razmislinđa samo ando odova so dikhela. Oj razmislinđa sar bi upro olako amalipe e Jehovaja utičini odova ked bi ovela ki veza odole manušeja. Odolese ćhinavđa te ovel la bilo savo kontakt oleja hem ćerđa pana pobuter buća ki služba e Jehovase. Hari palo odova, oj hine vićimi te đal ki Škola aso objaviteljija ando Kraljevstvo hem akana služini sar specijalno pioniri. Oj phenela: „O Jehova dinđa man bare blagoslovija sebepi kola hijum but bahtali.“ Iako šaj nane lokho te živina premali vera, posebno ked isi amen disave osećanja premalo nekaste, šaj te ova sigurna so odova uvek isplatini pe.
KED DOBINAJA UPUTSTVIJA ANDI ORGANIZACIJA
13. Sar šaj te počmina te živina premalo odova so dikhaja ked dobinaja disave smernice?
13 O starešine, o pokrajinska nadglednikija, o phralja andi podružnica ili ando Vodeće telo but putija dena amen smernice kola pomožinena amen te služina e Jehovase. Ama, so ako disavo puti na haljovaja sose dobinđam disave smernice? Šaj te počmina te puća amen da li tani odija smernica šukar. Čak šaj te počmina te dikha o mane ando phralja kola dinđe len.
14. So ka pomožini amen te živina premali vera ked dobinaja disave smernice andi organizacija? (Jevrejima 13:17)
14 Ked živinaja premali vera, sigurna hijam so o Jehova vodini pi organizacija hem so đanela amare okolnostija. Odolese, odmah šunaja o smernice hem isi amen pozitivno stav. (Čitin Jevrejima 13:17.) Đanaja so ked ićeraja amen ko smernice, amen pomožinaja i skupština te aćhol ko jekhipe (Ef. 4:2, 3). Sigurna hijam so iako o phralja kola predvodinena tane nesavršena, o Jehova ka blagoslovini amari poslušnost (1. Sam. 15:22). Isto ađahar, uverime hijam so čak ako diso valjani te menini pe, o Jehova ka menini odova (Mih. 7:7).
15-16. So pomožinđa jekhe phralese te živini premali vera iako hine le disave sumnje? (Dikh i slika.)
15 Te dikha jekh iskustvo kova mothovi sose tano šukar te živina premali vera. Ko Peru, iako o manuša vaćerena španski, but olendar vaćerena hem pi ćhib. Jekh andi odija ćhib tani kečua. Beršencar, o phralja kola vaćerena odija ćhib ko pe područja rodinđe e manušen kola vaćerena kečua. Ama, te šaj te poštujini pe o zakon andi odija phuv, alje neve smernice ando odova sar te roden pe odola manuša (Rimlj. 13:1). Sebepi odova, disave phralja mislinđe so ka ovel popharo te arakhen len. Ama, ked ićerđe pe ko odova uputstvo, o Jehova blagoslovinđa len sose ađahar arakhlje bute manušen kola vaćerena odija ćhib.
16 O Kevin, jekh starešina kova služini ki skupština kuri vaćeri pe kečua hine jekh ando okola so brininđe pe. Ov phenela: „Pućljum man: ’Sar ka arakha e manušen kola vaćerena kečua ćhib?‘ “ So o Kevin ćerđa? Ov phenela: „Razmislinđum ando Poslovice 3:5 hem ando Mojsije. O Jehova dinđa le disave smernice kola na dićhilje soj tane logična. Ov phenđa e Mojsijese te lel e Izraelcen ando Egipat hem te legari len đi o Crveno more. Izgleda so odothar našti hine te našen ando Egipćanija kola đelje palo lende. Ama, ov šunđa odija smernica hem o Jehova ćerđa jekh baro čudo hem spasinđa e Izraelcen“ (Izl. 14:1, 2, 9-11, 21, 22). O Kevin hine spremno te ićeri pe ki nevi smernica. So hine sebepi odova? Ov phenela: „Hijum le oduševimo sar o Jehova blagoslovinđa amen. Angleder, amen but phirđam ki služba hem disavo puti arakhljam samo jekhe ja dujen kola vaćerena kečua ćhib. Ama, akana đeljam ko područja kuri isi but manuša kola vaćerena odija ćhib. Sebepi odova, isi amen pobuter razgovorija, posete hem kursija. Akana čak pobuter manuša avena ko sastankija.“ Ked živinaja premali vera, o Jehova uvek ka nagradini amen.
But manuša vaćerđe e phralenđe kaj šaj te arakhen okolen kola vaćerena kečua ćhib (Dikh o 15. hem o 16. odlomko)
17. So sikljiljam ko akava članko?
17 Akana razmotrinđam trin važna situacije ko kola valjani te mothova so živinaja premali vera. Ama, amen valjani hem ko avera situacije te mothova so živinaja premali vera, na primer ked birinaja i zabava ili i rekreacija, kobor bari škola ka završina ja sar ka barjaćera amare ćhaven. Save god odluke valjani te ana, amen na valjani te oslonina amen ko odova so dikhaja već ko amaro amalipe e Jehovaja, ko olese savetija hem ko obećanje so ka brinini pe amendar. Ako odova ka ćera, tegani „ka služina e Jehovase, amare Devlese, ki celo večnost“ (Mih. 4:5).
ĐILI 156 Veraja dikh
a Disave anava tane menime.
b Te šaj te ovel amenđe pojednostavno, ko akava odlomko ka vaćera ando phenja kola mangena te khuven ko brak. Ama, akava savet odnosini pe hem upro phralja kola mangena te khuven ko brak.