35. ČLANKO PROUČIBASE
ĐILI 121 Te mothova samokontrola
Sar šaj te borina amen protiv o pogrešna želje?
Odolese ma mukhen o greh te vladini sar kralj upro tumaro telo hem te ćhivel tumen te šunen o želje kotar tumaro telo (RIMLJ. 6:12).
SO KA SIKLJOVA?
Ka dikha so šaj te pomožini amen te borina amen protiv o obeshrabrenje hem te cida amen ando iskušenje.
1. Sovaja sare borinena pe?
DA LI nekad hine tut bari želja te ćere diso so o Jehova na mangela? Ako ja, ma obeshrabrin tut. I Biblija phenela: „Na desinđa pe tumenđe nijekh aver iskušenje kova na ulo avere manušenđe“ (1. Kor. 10:13). Odova značini so bizo obzir protiv savi pogrešno želja borinaja amen, hem avera borinena pe protiv disave pogrešna želje. Na hijan kokri. Uzi Jehovasi pomoć, tu šaj te pobedine.
2. Protiv kola pogrešna želje borinena pe disave hrišćanija hem okola so proučinena i Biblija? (Dikh o slike.)
2 Isto ađahar, ki Biblija pisini so „svakone iskušini olesi želja ađahar so cidela le hem hovavi le“ (Jak. 1:14). Akava stih pomožini amen te haljova so e manušenđe šaj te ovel iskušenje različita buća. Na primer, disave hrišćanija tane ko iskušenje te ćeren nemoral e osobaja ando suprotno pol, a avera tane ko iskušenje te ćeren nemoral e osobaja ando isto pol. Okola so angleder dikhlje pornografija šaj isi len želja palem te ćeren odova. But đene kola angleder lelje droga hem pilje isi len slično problemi. Akala tane samo nekobor pogrešna želja kolencar borinena pe disave hrišćanija hem okola so proučinena i Biblija. Podijekh puti, verovatno sare osetinđam amen sar o apostol Pavle kova pisinđa: „Ked mangava te ćerav šukaripe, koro mande tano o lošnipe“ (Rimlj. 7:21).
O iskušenja šaj te aven neočekivano – bilo ked hem bilo kaj (Dikh o 2. odlomko)c
3. Sar šaj upro nekaste te utičini odova so često borini pe protiv isto pogrešno želja?
3 Ako često borineja tut protiv isto pogrešno želja, šaj osetineja tut bespomoćno, ka phene nane tut snaga te cide tut ando iskušenja. Isto ađahar, šaj mislineja so hijan bizi nada hem mislineja so o Jehova ka osudini tut samo odolese so isi tut pogrešno želja. Ama, odova nane tačno. Ko akava članko ka dobina odgovor ko duj pućiba: (1) Sose osetineja tut bespomoćno hem bizi nada? (2) Sar šaj te pobedine o pogrešna želje?
SO O SATANA MANGELA TE MISLINA?
4. (a) Sose o Satana mangela te mislina so našti te borina amen protiv o pogrešna želje? (b) Sose ipak šaj te borina amen protiv amare pogrešna želje?
4 O Satana mangela te mislina so našti te borina amen protiv o pogrešna želje. O Isus đanđa odova. Odolese hem phenđa pe učenikonenđe te molinen pe: „Ma mukh te pera ko iskušenje, nego cide amen ando Beng“ (Mat. 6:13). O Satana phenela so o manuša na ka šunen e Jehova ked ka oven ko iskušenje (Jov 2:4, 5). Sose ov mislini ađahar? O Satana tano prvo kova đelo palo pe pogrešna želje hem na aćhilo verno e Jehovase. Ov mislini so amen hijam sar oleste hem so ked ka ova ko iskušenje odmah ka aćhava e Jehova. Čak mislinđa so šaj te ćhivel e Devlese savršeno Ćhave te ćerel odova soj tano pogrešno (Mat. 4:8, 9). Ama, razmislin: Da li ćaće našti te borina amen protiv amare nesavršena želje? Naravno so na. Amen složinaja amen e Pavleja kova pisinđa: „Sa šaj te ćerav prekalo okoleste kova dela man snaga“ (Fil. 4:13).
5. Sar đanaja so o Jehova tano uverimo so šaj te borina amen protiv amare pogrešna želje?
5 Ama, o Jehova na mislini sar o Satana. Ov tano uverimo so amen šaj te pobedina amare pogrešna želje. Sar đanaja odova? Ov prorekninđa so jekh baro mnoštvo ando manuša ka aćhon lese verna hem ka preživinen i bari nevolja. Razmislin so značini odova. O Jehova kova našti te hovavi phenela so na samo nekobor đene nego jekh baro broj ando okola kola „thovđe pe bare fistanja hem parnjaćerđe len ko Bakreso rat“, ka khuven ko nevo sveto (Otkr. 7:9, 13, 14). Jasno tano so o Jehova đanela so amen šaj te borina amen protiv o pogrešna želje.
6-7. Sose o Beng mangela te mislina so hijam bizi nada đi borinaja amen protiv amare pogrešna želje?
6 Isto ađahar, o Satana mangela te mislina so amen hijam bizi nada hem so o Jehova ka osudini amen samo sose isi amen pogrešna želje. Ama, razmislin ando akava. Ov tano bizi nada hem o Jehova osudinđa le so nane vredno te živini večno (Post. 3:15; Otkr. 20:10). Ov tano ljubomorno upro amende sose isi amen nada te živina večno. Odolese mangela te ćhivel amen te mislina so hijam bizi nada. Ama, odova nane tačno. U stvari, i Biblija uverini amen so o Jehova mangela te pomožini amenđe, a na te osudini amen. Ov „na mangela nijekh te merel, nego sare te pokajinen pe“ (2. Petr. 3:9).
7 Ako verujinaja so hijam bespomoćna hem bizi nada đi borinaja amen protiv amare pogrešna želje, tegani razmislinaja ađahar sar so o Beng mangela. Ked odova jasno haljovaja, ka ova poodlučna te borina amen protiv oleste (1. Petr. 5:8, 9).
SAR OSETINAJA AMEN SOSE HIJAM NESAVRŠENA?
8. So pana ćhivela amen te mislina so hijam bespomoćna hem bizi nada đi borinaja amen protiv o pogrešna želje? (Psalam 51:5; dikh o „Objasnime lafija“.)
8 Uzo Satana, isi pana diso so ćerela amen te mislina so hijam bespomoćna hem bizi nada. Soj tano odova? Odova tano o greh kova nasledinđam ando Adam hem andi Eva (Jov 14:4; čitin Psalam 51:5).a
9-10. (a) Sar o Adam hem i Eva osetinđe pe palo odova so ulje nesavršena? (Dikh i slika.) (b) Sar amen osetinaja amen sebepi o greh?
9 Razmislin ando odova sar osetinđe pe o Adam hem i Eva palo odova so ulje nesavršena. Palo odova so grešinđe, on garavđe pe sose haljilje soj tane nange hem pokušinđe te ućharen po telo. Kotar akava ki biblijaki enciklopedija Insight on the Scriptures pisini: „Sebepi o greh on darandilje, lađandilje, hine len osećaj andi krivica hem osetinđe pe nesigurno.“ Odova hine ka phene o Adam hem i Eva hine ko jekh ćher kova hine le samo štar sobe. On šaj hine te đan kotar jekh soba ki aver, ama našti hine te ikljon ando odova ćher. Avere lafencar, on naštine te oslobodinen pe ando greh.
10 Naravno, amen na hijam ki isto situacija sar o Adam hem i Eva. Sebepi i otkupnina, koja našti te primenini pe upro lende, amare grehija šaj te oven oprostime hem šaj te ovel amen čisto savest (1. Kor. 6:11). Ama ipak, amen nasledinđam o greh hem i nesavršenost. Odolese, podijekh puti isi amen osećaj andi krivica, daraja hem lađaja. U stvari, i Biblija phenela so o greh isi le baro uticaj upro manuša. Ov šaj te utičini upro sarinende, čak hem upro okola kola na ćerđe slično greh sar o Adam (Rimlj. 5:14). Ama sebepi odova, amen na valjani te mislina so hijam bespomoćna hem bizi nada. Amen šaj te cida odola negativna osećanja amendar. Sar?
Palo odova so grešinđe, o Adam hem i Eva hine len osećaj andi krivica, lađandilje hem darandilje (Dikh o 9. odlomko)
11. So šaj te ćera čak ako osetinaja amen so hijam bespomoćna? (Rimljanima 6:12)
11 Odolese so hijam nesavršena, amen šaj te mislina so našti te borina amen protiv amare pogrešna želje. Podijekh puti, i nesavršenost tani sar disavo glaso ano amende kova stalno „phenela“ amenđe so našti te pobedina amare pogrešna želje. Ama, na valjani te šuna odova glaso. Sose? Ki Biblija pisini so na valjani te mukha o greh te vladini „sar kralj upro amende“. (Čitin Rimljanima 6:12.) Odova značini so amen šaj te odlučina te na postupina premalo amare pogrešna želje (Gal. 5:16). O Jehova tano sigurno so amen šaj te borina amen protiv amare pogrešna želje. Ov na bi odova rodela amendar ked amen na bi šaj te ćera odova (Pon. zak. 30:11-14; Rimlj. 6:6; 1. Sol. 4:3). Jasno tano so na hijam bespomoćna hem šaj te borina amen protiv amare pogrešna želje.
12. So šaj te ćera čak ako mislinaja so hijam bizi nada?
12 Ko slično način, ked amari nesavršenost sar glaso „phenela“ amenđe so hijam bizi nada hem so o Jehova osudini amen samo odolese so isi amen pogrešna želje, amen na valjani te šuna odova. Sose? Odolese so i Biblija phenela so o Jehova haljola so hijam nesavršena (Ps. 103:13, 14). Ov „đanela sa“ amendar, pa hem odova sar upro svakoneste utičini o greh (1. Jov. 3:19, 20). Sa đi borinaja amen protiv amare pogrešna želje, anglo Jehovase jaćha amen hijam čista. Sose šaj te ova sigurna ko odova?
13-14. Da li odova so isi amen pogrešna želje značini so našti te ugodina e Jehovase? Objasnin.
13 I Biblija phenela so isi bari razlika maškar odova te ovel tut pogrešna želje hem te postupine premalo lende. Amen našti te utičina ko odova da li ka pojavini pe amenđe disavi pogrešno želja. Ama, šaj te odlučina te na postupina premalo late. Na primer, disave hrišćanija ko Korint angleder te krstinen pe hine homoseksualcija. O Pavle pisinđa: „Disave tumendar hine asavke.“ Da li odova značinđa so više niked na pojavinđa pe lenđe odija želja? Verovatno na, sose but putija tano pharo te cida amendar asavke želje. Ama, o Jehova prihvatinđa okolen kola hine len samokontrola hem kola cidinđe pe ando odova te postupinen premalo pe pogrešna želje. Ov upro lende dikhlja samći tane „thovde“ (1. Kor. 6:9-11). O Jehova šaj hem upro tute ađahar te dikhel.
14 Bizo obzir save pogrešna želje isi amen, šaj te pobedina len. Čak iako našti potpuno te cida len amendar, amen šaj te mothova samokontrola hem te na ćera odova so mangela amaro telo hem te na postupina premalo amare mislija (Ef. 2:3). So šaj te pomožini amen te pobedina amare pogrešna želje?
SAR ŠAJ TE POBEDINA O POGREŠNA ŽELJE?
15. Sose valjani te ove iskreno kokri tuvaja ako mangeja te pobedine o pogrešna želje?
15 Te šaj te pobedine o pogrešna želje, tu valjani te ove iskreno hem te priznajine kokri tuće kola tane te slabostija. Ama đi ćereja odova, pazin „te na hovave“ kokri tut (Jak. 1:22). Neko šaj te mislini: „Avera pijena pobuter mandar“, ili šaj te krivini averen aso po problemi ađahar so ka phenel: „Me na bi ovava ko iskušenje te dikhav pornografija ked bi mi romni mothovi maje hari pobuter mangipe.“ Ama pazin, ako tiknjaćereja to problemi tuće ka ovel samo polokho te pere ko iskušenje. Odolese, ma trudin tut te arakhe izgovor aso odova so ćereja, pa čak ni ki ti godi. Ma bistri, tu hijan odgovorno aso te postupkija (Gal. 6:7).
16. Sar šaj te zorjaćere ti odlučnost te ćere odova soj tano ispravno?
16 Uzo odova so ka ove iskreno kokri tuvaja hem ka priznajine kola tane te slabostija, tu valjani te zorjaćere ti odlučnost te na pere ko iskušenje (1. Kor. 9:26, 27; 1. Sol. 4:4; 1. Petr. 1:15, 16). Razmislin ando kova iskušenje tano tuće najpharo te cide tut hem ked tano tuće posebno pharo te borine tut. Na primer, da li tano tuće popharo ked hijan umorno ja ked tano kasno raćate? Pripremin tut ađahar so ka razmisline so šaj te ćere ako ka ove ki disavi situacija. Najšukar vreme ked šaj te ćere odova tano angleder te pojavini pe disavo iskušenje (Posl. 22:3).
17. So sikljovaja ando Josifeso primer? (Postanak 39:7-9; dikh o slike.)
17 Te dikha so ćerđa o Josif ked e Petefrijesi romni manglja te sovel oleja. Ov odmah phenđa laće na. (Čitin Postanak 39:7-9.) So šaj te sikljova olestar? Ov hine odlučno te ćerel odova soj tano ispravno angleder so e Petefrijesi romni manglja te sovel oleja. Ko slično način, hem amen šaj te ova odlučna te ćera odova soj tano ispravno angleder te ova ko iskušenje. Tegani, ked ka ova ko iskušenje ka ovel amenđe polokho te ćera odova so odlučinđam.
Sar o Josif hem tu odmah cide tut ando iskušenje! (Dikh o 17. odlomko)
„ISPITINEN TUMEN“
18. Sar šaj te pobedine o pogrešna želje? (2. Korinćanima 13:5)
18 Te šaj te pobedina o pogrešna želje, valjani te ispitina kokri amen. (Čitin 2. Korinćanima 13:5.) Sar đala o vreme, razmislin ando te stavija hem postupkija hem menin odova so valjani. Na primer, čak hem ako uspinđan te cide tut ando iskušenje šaj te puće tut: „Kobor vreme valjanđa maje te phenav na?“ Ako ka haljove so valjanđa tuće but vreme, ma razočarin tut. Umesto odova, šaj te trudine tut aver puti te popravine tut. Puć tut: „Ked pojavini pe maje disavi pogrešno misao, da li šaj sigate te cidav la? Da li sebepi i zabava tano maje popharo te cidav man ando iskušenje? Da li odmah cidava me jaćha ando nemoralna scene? Da li haljovava so čak ako ka valjani te trudinav man te mothovav samokontrola te šaj te ićerav man ko Jehovase merilija odova tano uvek aso mo šukaripe?“ (Ps. 101:3).
19. Sar šaj disave tikne nemudra odluke te ćeren te ovel amenđe popharo te borina amen protiv o pogrešna želje?
19 Isto ađahar, ma rode izgovorija. Ki Biblija pisini: „O vilo tano pohovavno ando bilo so aver hem ko sa tano spremno“ (Jer. 17:9). O Isus phenđa so ando vilo ikljona o lošna mislija (Mat. 15:19). Na primer, jekh manuš kova ćhinavđa te dikhel pornografija, palo disavo vreme šaj te mislini so nane opasno te dikhel disave provokativna slike odolese so ko odola slike nane mothovde nange manuša. Ja šaj te mislini so šaj te zamislini pes so ćerela disave pogrešna buća sa đi odova ćaće na ćerela. Ako jekh osoba ađahar razmislini, tegani oj mislini samo ko odova sar te zadovoljini pe želje (Rimlj. 13:14). Ama, sar šaj te cide tut odolestar? Ma bistri so o tikne nemudra odluke šaj te legaren đi o bare nemudra odluke hem te ćhiven tut te ćere greh.b Isto ađahar, cide tutar svako lošno misao koja šaj te legari tut đi odova te rode izgovor te ćere diso soj tano pogrešno.
20. So jedva ađićeraja te ovel ki budućnost hem savi pomoć isi amen već akana?
20 Sar so sikljiljam, o Jehova šaj te del amen snaga te cida amen ando iskušenja. Isto ađahar, sebepi i otkupnina, ov šaj te oprostini amare grehija hem šaj te ovel amen nada so ka živina večno ko nevo sveto. Tegani ka ova but bahtale so ka šaj te služina e Jehovase bizo te borina amen protiv amare pogrešna želje. Đi tegani, šaj te ova sigurna so na hijam bespomoćna hem bizi nada đi borinaja amen protiv amare pogrešna želje. Uzi Jehovasi pomoć, amen šaj te pobedina!
ĐILI 122 Oven zorale!
a OBJASNIME LAFIJA: Ki Biblija o lafi „greh“ but putija odnosini pe ko lošna postupkija, sar soj tane o ćoribe, i preljuba ja o mudaribe (Izl. 20:13-15; 1. Kor. 6:18). Ama, ko disave stihija, o lafi „greh“ odnosini pe ko odova so bijandiljam sar nesavršena iako na ćerđam nisavo greh.
b Zapazin so o terno ćhavo kolestar vaćeri pe ko Poslovice 7:7-23 anđa nekobor tikne nemudra odluke angleder te anel jekh bari nemudro odluka koja legarđa le đi odova te ćerel nemoral.
c SO DIKHAJA KO SLIKE: Levo: Đi tano ko kafići, jekh terno phral dikhela sar duj murša mothovena mangipe jekh jekhese. Desno: Jekh phen dikhela sar jekh manuš hem jekh romni pušinena.