41. ČLANKO PROUČIBASE
ĐILI 108 E Devleso mangipe
E Devleso mangipe ka trajini večno
Zahvalinen tumen e Jehovase, sose tano šukar, oleso verno mangipe trajini večno (PS. 136:1)
SO KA SIKLJOVA?
Ka dikha soj tano e Jehovaso verno mangipe jekh ando osnovna biblijake sikljoviba. Sar šaj odova sikljovibe te ohrabrini amen ked isi amen disavo pharipe ko životi?
1-2. Savo problemi isi len but phralja hem phenja?
ZAMISLIN so jekh brodo tano ko more. Počminđa bari oluja hem o talasija khuvena le. O brodo đala uduri kuri o talasija legarena le sa đi neko na fordela o sidro ko more. Odova sidro ćerela o brodo te ovel stabilno.
2 Ked isi tut problemija, šaj hem tu osetineja tut sar odova brodo. Te emocije šaj but sigate te meninen pe. Jekh dive hijan sigurno so o Jehova mangela tut hem so pomožini tut, a aver dive šaj čak pućeja tut da li o Jehova dikhela ti situacija (Ps. 10:1; 13:1). Šaj to amal ohrabrini tut hem tu jekh vreme osetineja tut pošukar (Posl. 17:17; 25:11). Ama, palo odova palem sumnjineja da li o Jehova mangela tut. Čak šaj pućeja tut da li o Jehova vazdinđa pe vasta tutar. Sar šaj ko asavke situacije ko simbolično način te forde o sidro? Avere lafencar, sar šaj te ove sigurno so o Jehova ćaće mangela tut hem so mangela te pomožini tut?
3. So značini o izraz „verno mangipe“ kova pomini pe ko Psalam 31:7 hem 136:1, hem sose šaj te phena so o Jehova tano najbaro primer ki odija osobina? (Dikh i slika.)
3 Jekh način sar šaj te ova stabilna ked isi amen pharipa tano te na bistra ko Jehovaso verno mangipe. (Čitin Psalam 31:7, 136:1.) O izvorno lafi kova tano prevodimo sar „verno mangipe“ odnosini pe ko hor mangipe hem vernost koja jekh osoba mothovi premali aver. O Jehova tano najbaro primer ando verno mangipe. Ki Biblija pisini so ov tano „pherdo verno mangipaja“ (Izl. 34:6, 7). Jekh aver stih ando Jehova phenela: „Tu, Jehova, hijan pherdo verno mangipaja premalo sare kola rodena tut“ (Ps. 86:5). Odova značini so o Jehova niked na aćhavi pe verna slugen. Odova so na bistraja so o Jehova tano verno, šaj te pomožini amen te ova stabilna ked isi amen bare pharipa ko životi (Ps. 23:4).
Sar so o sidro pomožini e brodose te ovel stabilno ked isi disavi oluja, ađahar hem amaro poverenje ko Jehovaso mangipe pomožini amen te ova stabilna ked isi amen disave pharipa (Dikh o 3. odlomko)
E JEHOVASO MANGIPE TANO JEKH ANDO OSNOVNO BIBLIJAKO SIKLJOVIBE
4. Kola tane disave osnovna biblijake sikljoviba hem sose verujinaja ko odova?
4 Jekh aver način sar šaj te ova stabilna ked isi amen disavo problemi tano te na bistra so e Jehovaso mangipe tano jekh ando osnovna biblijake sikljoviba. So perela tuće ki godi ked šuneja o izraz „osnovna biblijake sikljoviba“? Šaj razmislineja ando sikljoviba kotar Devleso Lafi. Na primer, sikljiljan so e Devleso anav tano Jehova, so o Isus tano oleso jedinobijando Ćhavo, so o mule na đanena ništa hem so pana hari ki phuv ka ovel raj kuri o manuša ka živinen večno (Ps. 83:18; Prop. 9:5; Jov. 3:16; Otkr. 21:3, 4). Palo odova so počminđan te verujine so odova tano tačno, na hine lokho nekase te ćhinavi tut te verujine ko odova. Sose? Odolese so haljiljan so odola sikljoviba temeljinena pe ko činjenice. Akana ka dikha sar odova so ko Jehovaso mangipe dikheja sar jekh osnovno biblijako sikljovibe šaj te pomožini tut te na sumnjine ko odova so o Jehova brinini pe tutar hem so olese tano važno ki savi situacija hijan.
5. Vaćer sar šaj jekh osoba te cidel pe ando hovavne sikljoviba.
5 Ked počminđan te proučine i Biblija, so pomožinđa tut te na verujine više ko hovavne sikljoviba? Verovatno uporedinđan odova ko so tu verujineja odoleja so pisini ki Biblija. Aće jekh primer. Zamislin so angleder verujinđan so o Isus tano Devel. Đi proučinđan, pućljan tut da li tano odova tačno? Ama, ked dikhljan so i Biblija vaćeri odolestar, haljiljan so o Isus nane Devel. Akana počminđan te verujine so o Isus tano „prvo kotar sa soj tano stvorimo“ hem e „Devleso jedinobijando Ćhavo“ (Kol. 1:15; Jov. 3:18). Naravno, o hovavne sikljoviba šaj te oven hor ano amende hem odolese nane lokho te cida amen olendar (2. Kor. 10:4, 5). Ama, ked jekh puti ćerđam odova, više niked palem na verujinđam ko odova (Fil. 3:13).
6. Sose šaj te ove uverimo ko odova so e Jehovaso „verno mangipe trajini večno“?
6 Slično pristup šaj te ovel tut hem ked vaćeri pe ando biblijako sikljovibe so o Jehova mangela e manušen. Ako ko disave phare situacije počmineja te sumnjine ko odova da li o Jehova mangela tut, tegani puć tut da li tano asavko razmišljanje ispravno? Razmislin odolestar so pisini ko Psalam 136:1, kova tano hem o vodećo stih ando akava članko. Sose o Jehova phenela so oleso mangipe tano „verno“? Sose ko odova psalam o lafija „oleso verno mangipe trajini večno“ pominena pe 26 putija? Sar so već dikhljam, e Jehovaso verno mangipe aso oleso narodo tano jekh ando osnovno biblijako sikljovibe, isto sar hem avera sikljoviba kola prihvatinđam. Odija ideja so o Jehova mislini so amen na zaslužinaja oleso mangipe ja so na vredinaja tano hovajbe. Odolese, cide tutar odova hovajbe sar so cidinđan tutar hem avera hovavne sikljoviba.
7. Vaćer disave stihija kola uverinena tut ko odova so o Jehova mangela tut.
7 Ki Biblija šaj te arakha pana pobare dokazija ando odova kobor o Jehova mangela amen. Na primer, o Isus pe učenikonenđe phenđa: „Tumen vredinena pobuter ando but vrapcija“ (Mat. 10:31). Isto ađahar, o Jehova pe narodose phenđa: „Me ka zorjaćerav tut hem ka pomožinav tut, mo pravedno desno vas ka ićeri tut“ (Is. 41:10). Zapazin kobor odola lafija tane jasna. O Isus na phenđa, „tumen možda vredinena pobuter“, već „tumen vredinena pobuter“. O Jehova na phenđa „me možda ka pomožinav tut“, već „me ka pomožinav tut“. Ako sumnjineja ko Jehovaso mangipe đi isi tut pharipa, akala stihija na samo so ka pomožinen tut te osetine tut pošukar, već hem ka uverinen tut so o Jehova ćaće mangela tut. Odova so pisini ko akala stihija tano činjenica. Ako molineja tut e Jehovase ando vilo hem ako razmislineja ando akala stihija hem tu ka šaj te phene odova so pisini ki 1. Jovanova 4:16: „Hem kokri upoznajinđam o mangipe kova o Devel isi le premalo amende hem uverime hijam ano leste.“a
8. So šaj te ćere ako disavo puti sumnjineja ko odova so o Jehova mangela tut?
8 Ama, so valjani te ćere ako palo disavo vreme palem sumnjineja ko odova da li o Jehova mangela tut? Šaj te uporedine odova sar osetineja tut odoleja so đaneja. Te osećanja šaj te meninen pe, ama na hem o činjenice. A ki Biblija pisini so e Jehovaso mangipe tano činjenica. Ako na verujineja so o Jehova mangela tut, samći pheneja so o lafija „o Devel tano mangipe“ nane tačna (1. Jov. 4:8).
RAZMISLIN ANDO JEHOVASO MANGIPE
9-10. Premalo Jovan 16:26, 27, ko so o Isus mislinđa ked phenđa: „Kokri o Dad hem tumen mangela“? (Dikh i slika.)
9 Amen šaj but te sikljova ando Jehovaso mangipe, ako razmislinaja ando odova so o Isus phenđa pe učenikonenđe. Ov phenđa: „Kokri o Dad hem tumen mangela.“ (Čitin Jovan 16:26, 27.) O Isus na phenđa akala lafija samo te šaj olese učenikija te osetinen pe šukar. Kotar kontekst dikhaja so tegani na vaćerđa ando olenge osećanja, nego andi molitva.
10 O Isus phenđa pe učenikonenđe so valjani te molinen pe ko oleso anav, a na olese (Jov. 16:23, 24). Odova hine but važno te đanen. Palo leso uskrsenje, on šaj manglje te molinen pe olese sose hine olengo amal. Šaj hine te mislinen so odolese so odobor manglja len, ov ka šunel olenge molitve hem palo odova ka phenel odova pe Dadese. Ama, o Isus phenđa so na valjani te razmislinen ađahar. Sose? Odolese so phenđa lenđe: „Kokri o Dad hem tumen mangela.“ Akija činjenica tani deo ando biblijake osnovna sikljoviba. Razmislin so akava značini tuće. Đi proučinđan i Biblija, tu sikljiljan koj tano o Isus hem počminđan te mange le (Jov. 14:21). Ama, sar o učenikija kotar prvo veko hem tu šaj te moline tut e Jehovase odolese so đaneja so ov hem tut mangela. Svako puti ked molineja tut lese, tu mothoveja so verujineja ko odola Isusese lafija (1. Jov. 5:14).
Tu šaj te moline tut e Jehovase sose đaneja so but mangela tut (Dikh o 9. hem o 10. odlomko)b
KASTAR AVENA O SUMNJE?
11. Sose o Satana ka ovel bahtalo ako sumnjinaja ko odova so o Jehova mangela amen?
11 Ko ćhivela amen te sumnjina ko odova so o Jehova mangela amen? Šaj mislineja so odova tano o Satana hem ađahar tano. O Beng „rodela kas te hal“ hem mangela te ćhivel amen te sumnjina ko odova so o Jehova mangela amen (1. Petr. 5:8). O mangipe podstakninđa le te del i otkupnina, ama o Satana mangela amen te mislina so na vredinaja hem so našti te ovel amen korist andi otkupnina (Jevr. 2:9). Ama, ko mangela te sumnjina ko odova so o Jehova na mangela amen? Pa, o Satana. A ko bi mangela te ova odobor obeshrabrime hem te ćhinava te služina e Jehovase? Pa, isto o Satana. Ov mangela te mislina so o Jehova na mangela amen, ama odova nane tačno. U stvari, o Jehova ole na mangela. Odolese, ov pokušini te ćhivel amen te mislina so o Jehova ni amen na mangela hem so aćhavđa amen (Ef. 6:11). Ked haljovaja so mangela te ćerel, ka ova poodlučna te suprotstavina amen lese (Jak. 4:7).
12-13. So pana šaj te ćhivel amen te sumnjina ko odova so o Jehova mangela amen?
12 Isi pana diso so ćhivela amen te sumnjina ko Jehovaso mangipe. Soj tano odova? Amari nesavršenost (Ps. 51:5; Rimlj. 5:12). O greh ruminđa amaro amalipe e Devleja. Isto ađahar, lošno utičini ko amaro način sar razmislinaja, ko amaro vilo hem ko amaro sastipe.
13 Sebepi o greh amen šaj te ovel amen osećaj andi krivica, te brinina amen but, te ova nesigurna hem te lađa. Ađahar osetinaja amen ked ćeraja disavo greh. Ama, ađahar šaj te osetina amen hem odolese so hijam grešna hem nesavršena. O Jehova ki početka na stvorinđa amen ađahar (Rimlj. 8:20, 21). Ked mukhljola i guma ando vorda on našti te đan šukar, ađahar ni amen sebepi amari nesavršenost našti te da e Jehovase sa so bi mangaja. Odolese nane čudo so disavo puti sumnjinaja ko odova so o Jehova mangela amen. Ked ađahar osetinaja amen, valjani te setina amen so o Jehova tano baro Devel kova mothovi mangipe okolenđe kola mangena le hem kola ićerena pe ko olese zapovestija (Nem. 1:5).
14. Sar odova so razmislinaja andi otkupnina šaj te pomožini amen te ova sigurna so o Jehova mangela amen? (Rimljanima 5:8; dikh o okvir „Pazin te na prevarini tut o greh“.)
14 Sare disavo puti isi amen osećaj so na zaslužinaja e Jehovaso mangipe. Ama, baš sebepi odova e Jehovaso mangipe tano posebno. Amen na ćerđam ništa sovaja bi zaslužinaja oleso mangipe. Ama, ov ipak odolese so mangela amen dinđa pe Ćhave sar žrtva te šaj te ućhari amare grehija (1. Jov. 4:10). Isto ađahar, ma bistri so o Isus alo ki phuv te spasini okolen soj tane grešna, a na e savršeno manušen. (Čitin Rimljanima 5:8.) Niko amendar našti savršeno te ćerel o buća niti o Jehova odova očekujini. Ked haljovaja so amari nesavršenost ćhivela amen te sumnjina ko Jehovaso mangipe, amen ka ova pana poodlučna te borina amen protiv asavko razmišljanje (Rimlj. 7:24, 25).
AĆHOV VERNO E JEHOVASE
15-16. Ko so šaj te ova sigurna ako ka aćhova verna e Jehovase hem sose? (2. Samuilova 22:26)
15 O Jehova mangela te ana ispravno odluka hem te aćhova uzo leste (Pon. zak. 30:19, 20). Ako odova ka ćera, šaj te ova sigurna so hem o Jehova ka ovel verno amenđe. (Čitin 2. Samuilova 22:26.) Sa đi hijam verna e Jehovase, šaj te ova uverime so ov ka pomožini amen te istrajina ki bilo koja situacija.
16 Sar so dikhljam ko akava članko, amen šaj te aćhova stabilna ked isi amen pharipa. Đanaja so o Jehova mangela amen hem so ka podržini amen. Baš odova sikavi amen i Biblija. Odolese, ako nekad ka sumnjine ko odova so o Jehova mangela tut, razmislin ando odova so đaneja ando Jehovaso mangipe, umesto te usredsredine tut ko odova so osetineja ko odova trenutko. Amen šaj te ova sigurna so e Jehovaso verno mangipe ka trajini večno, baš sar so i Biblija phenela.
ĐILI 159 De i slava e Jehovase
a Slična stihija tane pisime ko Ponovljeni zakoni 31:8, ko Psalam 94:14 hem ko Isaija 49:15.
b SO DIKHAJA KI SLIKA: Jekh phral molini pe e Jehovase te pomožini lese te brinini pe andi pi nabormi romni, mudro te trošini o pare hem te sikavi pe ćhaja te mangel e Jehova.