DEŠUJEKHTO ŠERO
Sose isi odobor but muke?
1, 2. So but manuša pučenape?
SVAKO dive šuna so ko sveto ovena bare lošnipa. Sar na primer, o baro pani uništija o gav. Jekh manuš pištoljeja khudža ki crkva, ranija hem mudardža buten manušen. Jekh daj mulji sebepi so hinela rak hem olake pandž čhave ačhilje kokri.
2 Ked ovena asavke bare lošnipa but manuša pučenape: „Sose ovela sa odova? Sose tano o sveto bizo mangipe? Sose isi odobor but muke?“ Da lji hem tu pučljan tut asavke pučiba?
3, 4. (a) So pučlja o Avakum? (b) So o Jehova vačerdža oljese?
3 Ki Biblija pisini so o manuša kola hineljen bari vera ko Devel, isto pučljepe asavke pučiba. Na primer, o prorok Avakum pučlja e Jehova: „Sose mukejama te dikhav o lošnipe hem sose dikheja i muka? Sose tane anglo mande o čoribe hem o nasilje, sose ovena kavge hem sose ovela akošiba?“ (Avakum 1:3).
4 Ko Avakum 2:2, 3 šaj te dikha so vačerdža o Devel e Avakumese hem so dijalje po lafi so ka čerel o buča te oven pošukar. O Jehova but mangela e manušen. I Biblija phenela: „Ov akhari gajlja tumendar“ (1. Petareso 5:7). O Devel mrzini o muke pobuter amendar (Isaija 55:8, 9). Ama, ako tano odova čače, sose tegani isi odobor but muke? Akana ka dikha o odgovor ko akava pučibe.
SOSE ISI ODOBOR BUT MUKE
5. (a) So disave religijake vođe phenena ando muke? (b) So odoljestar sikavi i Biblija?
5 But puča e religijake vođe phenena so o Devel mangela o manuša te oveljen muke. Disave šaj te phenen, odova so ovela e manušese, čak o lošna buča, tane već angljeder pisime kotar Devel hem so amen našti te haljova sose tano adžahar. Avera phenena so o manuša hem o tikne čhave merena te šaj te oven e Devljeja ko nebo. Ama, odova nane čače. O Jehova niked na čerela te ovel o lošnipe. Ki Biblija pisini: „Dur tano kotar čačutno Devel te čerel lošnipe, hem kotar Svemoćno te na ovel pravedno!“ (Jov 34:10).
6. Sose but manuša phenena so o Devel čerela sa o muke?
6 But manuša phenena so o Devel čerela sa o muke, sebepi so mislinena so o Devel vladini akalje svetoa. Ama, sar so sikljiljam ko trito šero o vladari akalje svetoso tano o Beng.
7, 8. Sose isi odobor but muke?
7 I Biblija vačeri so „celo sveto tano ko Lošnonese vasta“ (1. Jovaneso 5:19). O vladari akalje svetoso, o Beng, tano lošno hem nanelje vilo. Ov „hovavi celo sveto“ (Pučaribe 12:9). But manuša tane sar oljeste. Odoljese o sveto tano pherdo manušenca kola hovavena, mrzinena jekh jekhe hem naneljen vilo.
8 Isi hem avera razlogija sose isi odobor but muke ko sveto. Ked o Adam hem i Eva grešije, palo odova hem oljenge čhave ulje grešna. Sebepi o greh, o manuša čerena jekh jekhese muke. But puča on mangena te oven pobare ando avera. On marenape, džana ko maribe hem nasilna tane (Vačerutno 4:1; 8:9). Disavo puti e manušendže ovena lošna buča sebepi soj tane ko pogrešno vakti hem ko pogrešno than (Vačerutno 9:11).
9. Sose šaj te ova sigurna so o Devel isilje but šukar razlog sose pana na čhinavi o muke?
9 O muke niked na avena ando Jehova. Ov na čerela te oven mariba, kriminal hem nasilje. Isto adžahar, na čerela te oven zemljotresija, o bare bavlala hem o poplave. Ama šaj pučejatu: „Ako tano o Jehova najzoralo, sose na čhinavi sa o lošna buča so ovena?“ Amen džana so o Devel akhari gajlja amendar, odoljese šaj te ova sigurna so ov isilje but šukar razlog sose pana na čhinavi o muke. Odoljestar ka sikljova akana (1. Jovaneso 4:8).
SOSE O DEVEL PANA NA ČHINAVI O MUKE?
10. Ko so o Beng čhidža e Adame hem e Eva te verujinen?
10 O Beng hovadža e Adame hem e Eva ked hine ko edensko vrt. Ov čhidžaljen te verujinen so o Devel nane šukar vladari hem so garadža diso šukar oljendar. O Beng manglja on te verujinen so ov ka ovel pošukar vladari ando Jehova hem so na valjani oljendže o Devel (1. Mojsieso 3:2-5). Moljinatu dikh o 27. dodatko.
11. Ko savo pučibe valjani te odgovorina?
11 O Adam hem i Eva na šuje e Jehova hem adžahar bunijepe protiv oljeste. On mislije so isiljen pravo kokri te birinen soj tano šukar hem soj tano lošno. Sar o Jehova valjandža te mothovi so on na hineljen odova pravo hem so samo ov džanela soj tano najšukar amendže?
12, 13. (a) Sose o Jehova na uništija odma e Adame hem e Eva? (b) Sose o Jehova muklja o Beng te ovel vladari ko akava sveto hem o manuša te vladinen kokri?
12 O Jehova na uništija odma e Adame hem e Eva. Ov muklja te ovenljen čhave. Palo odova, o Jehova muklja oljenge čhavendže te birinen kokri ko ka ovel oljengo vladari. O Jehova manglja ki Phuv te živinen savršena manuša. Ov ka čerel odova hem o Beng našti te čhinavilje. (1. Mojsieso 1:28; Isaija 55:10, 11).
13 O Beng vačerdža anglo sa o anđelija so o Devel nane šukar vladari (Jov 38:7; Danijel 7:10). Odoljese, o Jehova dija vakti e Bengese te mothovi da lji tane oljese lafija čače. Isto adžahar, ov dija vakti e manušendže te vladinen kokri ko sveto kuri o Beng vladini, te šaj te mothovipe da lji e manušendže ka ovel pošukar bizo Devel.
14. So mothodža o vakti?
14 O manuša kokri vladinena but hiljada berša, ama na andže nisavo šukaripe. Odoljeja mothodžape soj tano o Beng hovavno. E manušendže valjani o Devel. Odoljese o prorok Jeremija pisija: „Jehova, me šukar džanava so e manušeso drumo nane ki oljesi vlast. O manuš kova phirela našti te ljegari peklje korakija“ (Jeremija 10:23).
SOSE O JEHOVA ADŽIČERDŽA ODOBOR BUT VAKTI
15, 16. (a) Sose o Jehova odobor but vakti mukela te oven muke? (b) Sose o Jehova na čhinadža o pharipa kola čerdža o Beng?
15 Sose o Jehova muklja o muke te oven odobor but vakti? Sose na čhinadža te oven o lošna buča? Valjandža te nakhel vakti te mothovipe so o Beng nane šukar vladari. O manuša hineljen razna vladavine, ama nijekh na hine šukar. Iako o manuša dželje but anglal ki nauka hem ki tehnologija, amen dikha so isi sa pobuter nepravda, čoripe, kriminal hem maribe sar niked angljeder. Amen našti šukar te vladina kokri bizo Devel.
16 O Jehova na čhinadža o pharipa kola čerdža o Beng, sose adžahar bi pomožini e Bengese te vladini. Tegani bi o manuša mislinena so on kokri vladinena šukar sar so vačerdža o Beng. Ama odova tano hovajbe hem o Jehova niked na ka čerel diso so ka čhivel e manušen te verujinen ko odova hovajbe. Ov niked na hovavi (Jevrejendže 6:18).
17, 18. So ka čerel o Jehova sa e lošnipa kola čerdža o Beng?
17 Da lji o Jehova šaj te cidel sa o lošnipa kola čerdže o Beng hem o manuša? Po, o Devel šaj te čerel sa. O Jehova džanela kobor vakti valjani te nakhel te šaj te mothovipe so e Bengese lafija tane hovavne. Palo odova, ov ka čerel i Phuv te ovel raj sar so hine angljeder. Sare kola tane „ano grobija“ ka oven irime ko dživdipe (Jovan 5:28, 29). O manuša niked na te oven naborme ja te meren. O Isus ka cidel sa o lošnipa kola čerdža o Beng. O Jehova prekalo Isus ka „uništini e Bengese buča“ (1. Jovaneso 3:8). Amen hijam zahvalna so o Jehova tano strpljivo amenca, te šaj pošukar te pendžaralje hem te birina te ovel amaro vladari (Čitinen 2. Petareso 3:9, 10). Čak ked isimen muke, ov pomožini amen te ačhova zoralje (Jovan 4:23; Čitinen 1. Korintskonendže 10:13).
18 O Jehova na čhivela amen zorjeja te birina olje te ovel amaro vladari. Ov dela e manušendže jekh daro, i slobodno volja. Akana ka dikha so odova značini.
SAR TU KA KORISTINE TIKLJI SLOBODNO VOLJA?
19. (a) Kova šužo daro o Jehova dijamen? (b) Sose amen valjani te mothova so hijam zahvalna so isimen odova daro?
19 O Jehova dijamen jekh šužo daro, odija tani i slobodno volja. Oj čerela amen te ova averčhane kotar životinje. Ked o Jehova čerdža e životinjen, ov čhidža oljendže ani godi so te čeren. Ama, o manuša šaj kokri te birinen sar ka živinen hem da lji ka mangen te šunen e Devlje (Godžalje lafija 30:24). Isto adžahar, amen na hijam čerde sar robotija, kola naneljen godi. Amen isimen sloboda te birina save manuša ka ova, ko ka oven amare amala hem so ka čera amare dživdipa. O Jehova mangela te ova bahtalje ko amaro dživdipe.
20, 21. Soj tano najšukar akana te birine?
20 O Jehova mangela amen te mangalje (Matej 22:37, 38). Ov tano sar jekh dad kova tano bahtalo ked šunela so oljeso čhavo phenela „mangava tut“ hem odova vačeri ando vilo, a na sose džiko čhidžalje te vačeri odova. O Jehova mukljamen kokri te birina da lji ka služina oljese ja na. O Beng, o Adam hem i Eva birije te na šunen e Jehova. Sar tu ka koristine tiklji slobodno volja?
21 Koristin tiklji slobodno volja te služine e Jehovase. Isi but manuša kola birije te šunen e Devlje, a na e Benge (Godžalje lafija 27:11). So šaj te čere akana te šaj te živine ko nevo sveto kuri na ka oven muke? Ko dešudujto šero ka sikljova pobuter odoljestar.