7. PRIČA
I Vavilonsko kula
Palo Potop, e Nojese ćhave hem olenge romnja hine len but ćhave. Olenge porodice ulje sa pobare hem ađahar on selinđe pe ko razna thana ki phuv, sar so phenđa lenđe o Jehova.
Ama, disave porodice na šunđe e Jehova. On phenđe: „Hajde te ćera amenđe diz hem te aćhova akate. Ka ćera odobor bari kula so ka ovel ući đi ko nebo. Ađahar ka ova penđarde maškaro manuša.“
Ama, e Jehovase na sviđinđa pe odova so o manuša ćerđe hem odolese ov odlučinđa te ćhinavi len. Đaneja li sar ćerđa odova? Ov ćerđa ando jekh puti o manuša te počminen te vaćeren ko različita ćhibja. Odolese so naštine te haljon pe maškaro peste, on ćhinavđe te ćeren i kula. I diz koja ćerđe hine penđardi sar Vavilon, so značini „zbrka“. O manuša počminđe te đan odothar hem te živinen ko avera thana ki phuv. Ama, on hem ponodri ćerđe lošna buća. Da li ki phuv hine neko ko manglja e Jehova? Odova ka dikha ki aver priča.
„Svako ko vazdela pe ka ovel ponizimo, a koj tano ponizno ka ovel uzvisimo“ (Luka 18:14)