Jéhovah, Nzapa ti tâ tënë
“Mo ton mbi awe, O L’Eternel, Mo Nzapa ti tene-biani [tâ tënë]!”—PSAUME 31:6.
MBENI ngoi ayeke lani dä so tënë ti mvene oko ayeke pëpe. Na yayu kâ, ndo so lê alingbi ti bâ pëpe, a yeke wara azo ti yingo so ayeke mbilimbili-kue na so ayeke sala na Walekengo ala, “Nzapa ti tene-biani” wala ti tâ tënë (Psaume 31:6). Tënë ti wataka wala ti handa oko ayeke lani dä pëpe. Jéhovah ayeke fa lani aye so ayeke gi tâ tënë na amolenge ti lo ti yingo. Lo sala tongaso teti lo ndoye ala, nga ngbanga ti so lo bi bê ti lo mingi na nzoni duti ti ala. Ye ni ayeke nga tongaso lani na ndo sese. Jéhovah aleke kozo koli na kozo wali. Nga lo leke mbeni lege so na ni lo yeke sala lakue lisoro na ala polele, nga na tâ tënë. Biani, aye so ayeke lani pendere mingi!
2 Ye oko, na nda ni, mbeni molenge ti Nzapa so ayeke mbeni yingo asala kamene oko pëpe ti yä tele ti lo mveni tongana mbeni nzapa ti ga wato ti Jéhovah. Zo ti yingo so, so a hinga lo na pekoni na iri ti Satan Zabolo, aye lani ti tene azo avoro lo. Ti si na ye so lo ye, lo sala kusala na tënë ti mvene ti ga na ambeni zo na gbe ti lo. Na salango tongaso, lo ga “wamvene [nga] na babâ ti mvene.”—Jean 8:44.
3 Na lege ti mbeni ngbo, Satan atene na kozo wali Ève so tongana lo gi ti zia bê ti lo pëpe na komandema so Nzapa amû, na si lo te lê ti keke so a gbanzi na ala, fade lo yeke kui pëpe. Me a yeke tâ gi mvene. Lo kiri lo tene na lo so tongana lo te lê ti keke ni, lo yeke ga ande tongana Nzapa, ti hinga nzoni na sioni. So kue nga gi mvene. Tâ tënë, Ève amä mbeni tënë ti mvene lâ oko pëpe kozoni; me ti bâ ni nzoni, lo lingbi lani gi ti hinga so tënë so lo yeke mä na yanga ti ngbo ni ague oko pëpe na ye so Nzapa atene na koli ti lo Adam. Atâa so kue, lo soro ti mä na bê na tënë ti Satan, me pëpe na ti Jéhovah. Teti so lo tï na yâ handa ni, lo mû le-keke ni na lo te. Na pekoni, Adam ate nga le-keke ni (Genèse 3:1-6). Legeoko na Ève, Adam amä mbeni tënë ti mvene lâ oko pëpe kozoni; me ti lo a handa lo handango pëpe (1 Timothée 2:14). Na lege ti aye so lo sala, lo fa so lo ke Wasalango lo. Ye so aga na akpale mingi na ndo azo. Ndali ti kengo yanga ti Adam, siokpari na kui, nga ye ti futi na gbâ ti aye ti vundu, akangbi na ndo ahale ti ala kue.—aRomain 5:12.
4 Mvene akangbi tele ti lo nga. A lingbi e hinga so amvene so a tene ni na yâ yaka ti Eden ayeke tongana atënë ti kite so a bi tâ na ndo Jéhovah mveni, ti fa so lo yeke tene tâ tënë pëpe. Satan atene lani so Nzapa ayeke sala ye na handa ti kanga lege na kozo koli na kozo wali ti wara mbeni ye ti nzoni. Me biani, a yeke tâ tënë pëpe. Kengo yanga ti Adam na Ève aga na ala ye ti nzoni oko pëpe. Ala kui tongana ti so Jéhovah atene fade a yeke si na ala. Ye oko, Satan angbâ lakue ti bi tënë ti wataka na ndo ti Jéhovah, a sala si asiècle mingi na pekoni, yingo vulu apusu bazengele Jean ti sû na mbeti so Satan ayeke “wahanda ti azo ti sese so kue”. (Apocalypse 12:9). Tongana e ye pëpe si Satan Zabolo ahanda e, a lingbi e zia bê ti e kue na tâ tënë ti Jéhovah nga na ti Tënë ti lo. Tongana nyen e lingbi ti sala kue ti ngbâ ti zia bê ti e kue na Jéhovah na ti kpengba tele ti e mveni si e tï pëpe na yâ handa na mvene so Wato ti lo ayeke maï ni?
Jéhovah ahinga tâ tënë
5 Bible ayeke tene lege mingi so Jéhovah ayeke “Lo so acréé ye kue”. (aEphésien 3:9). Lo “sala yayu na sese na kota ngu ti ingo, na ye kue so ayeke na yâ ni”. (Kusala 4:24). Teti so Jéhovah ayeke Wasalango ye, lo hinga tâ tënë na ndo ye kue. Na tapande: Tara ti bâ mbeni koli so asala plan ti da ti lo mveni; na pekoni koli so asala akusala oko oko kue ti da ni tâ gi lo oko. Fade lo yeke hinga ande da ni so nzoni mingi ahon zo kue. Azo ahinga tënë nzoni mingi na ndo aye so ala leke. Legeoko nga, Wasalango ye ahinga ye kue na ndo aye so lo leke.
6 Prophète Esaïe afa na mbeni lege so ayeke pendere mingi kota ti hingango ye so Jéhovah ayeke na ni. E diko: “Zo nyen adiko ngu na yâ [maboko] ti lo, na lo ha yayu na maboko? Zo nyen alingbi zia pupu-sese kue na yâ kangu, na a lingbi diko nengo ti ahoto na akete hoto na lege ti kilo? Zo nyen afa lege na Yingo ti L’Eternel, wala a wa Lo tongana wawango ti Lo? Lo wa tele ti Lo na zo nyen? Zo nyen awa Lo, na a fa na Lo lege ti fango ngbanga ti mbilimbili? Zo nyen afa na Lo lege ti ndara, na a fa na Lo lege ti hinga nda ti ye?” (Esaïe 40:12-14). Biani, Jéhovah ayeke “Nzapa so ahinga ye kue”, na “ndara ti lo alingbi kue”. (1 Samuel 2:3; Job 36:4; 37:16). Tongana a yeke ti haka e na lo, hingango ye ti e ayeke tâ gi kete. Atâa aye mingi mingi ti dongo bê so azo awara lege ti hinga ni, gbungo nda ti ye ti e na ndo aye so Nzapa aleke asi même pëpe na “kete yanga ti kusala ti [Nzapa]”. A yeke gi tongana “kete tënë” na gbele ngangu toto ti “bekpa”.—Job 26:14.
7 Teti so a yeke Jéhovah si aleke e, a yeke tâ na lege ni ti tene so lo hinga e nzoni. Gbia David ayeda na tënë so. Lo sû na mbeti: “O L’Eternel, Mo tara mbi awe, na Mo hinga mbi. Mo hinga lege ti dutingo ti mbi na londongo ti mbi, yongoro kâ, Mo hinga bibe ti mbi. Mo bâ lege so mbi tambela na lege so mbi lango, na Mo hinga lege ti mbi kue. Même tënë so ade na yanga ti mbi, O L’Eternel, Mo hinga tënë so kue.” (Psaume 139:1-4). Biani, David abâ lani so azo ayeke na ngangu ti soro ye so bê ti ala aye, so ti tene so Nzapa amû na e ngangu ti soro ti mä yanga ti lo wala ti ke ni (Deutéronome 30:19, 20; Josué 24:15). Ye oko, Jéhovah ahinga e nzoni mingi ahon e mveni. Lo ye gi nzoni ti e, na a yeke lo si alingbi biani ti fa lege na e (Jérémie 10:23). Biani, a lingbi pëpe ti wara mbeni wafango ye, mbeni wandara wala mbeni wawango so alingbi nzoni mingi ahon Jéhovah ti fa tâ tënë na e na ti sala si e duti na ndara nga na ngia.
Jéhovah ayeke tene gi tâ tënë
8 Ti hinga tâ tënë ayeke mbeni ye oko; me ti tene tâ tënë ni lakue ayeke nga mbeni ye nde. Na tapande, Zabolo asoro ti “duti na tene-biani [tâ tënë] pëpe”. (Jean 8:44). Me nde na lo, Jéhovah ayeke Zo so ‘tâ tënë ti Lo ayeke kota mingi’. (Exode 34:6). Mbeti ti Nzapa afa lakue so Jéhovah ayeke tene gi tâ tënë. Bazengele Paul atene so “Nzapa alingbi sala mvene . . . pëpe”, na Nzapa “alingbi [tene] mvene pëpe”. (aHébreu 6:18; Tite 1:2). A yeke na yâ ti salango ye ti Nzapa ti tene gi tâ tënë. Tongaso, e lingbi ti zia bê ti e kue na Jéhovah ngbanga ti so lo yeke tene gi tâ tënë; lo yeke handa lâ oko pëpe ala so aduti be-ta-zo na lo.
9 Tâ iri ti Jéhovah mveni afa so lo yeke tene gi tâ tënë. Nda ti iri ti lo ayeke “Lo so asala si ye aga”. Ye so afa Jéhovah tongana lo so agi yeke yeke ti sala si aye kue so lo zê ni aga tâ tënë. Mbeni zo nde ti sala tongaso ayeke pëpe. Teti so Jéhovah ayeke Kota ahon tanga ti aye kue, ye oko ti kanga lege na lo ti sala ye so lo ye ayeke dä pëpe. Me Jéhovah ayeke pëpe gi Zo ti tenengo tâ tënë; gi lo oko ayeke na ngangu nga na ndara ti sala si aye kue so lo tene aga tâ tënë.
10 Josué ayeke oko ti azo mingi so abâ na lê ambeni kpengba ye so asi, na so afa polele so Jéhovah ayeke tene gi tâ tënë. Josué kue ayeke lani na Egypte tongana Jéhovah aga na akä bale-oko na ndo mara so, na fango singo ti akä ni oko na oko kozoni si aga tâ tënë. Na popo ti aye mingi so lo bâ, Josué abâ gango tâ tënë ti azendo ti Jéhovah ti zi azo ti Israël na Egypte na ti gue na ala na Sese ti Zendo, na hongo na ngangu aturugu ti Canaan so ake ala. Ti si na nda ti fini ti lo, Josué atene na a-ancien ti mara ti Israël: “I hinga na bê ti i kue na âme ti i kue, ye oko atï pëpe ti nzo ye kue so L’Eternel Nzapa ti i azê na i; ye ni kue aga tâ tënë awe, mbeni tënë oko ti tënë so kue atï na sese senge pëpe.” (Josué 23:14). Atâa so mo bâ lâ oko pëpe aye ti kpene so Josué abâ ni giriri, mo bâ nga gango tâ tënë ti ambeni zendo ti Nzapa na ngoi so mo yeke na fini?
Jéhovah afa tâ tënë
11 Tara ti bâ mbeni babâ so hingango ye ti lo akono mingi me so a yeke ngangu ti bâ lo na salango lisoro na amolenge ti lo. Me a yeke ye ti nzoni mingi ti bâ so Jéhovah ayeke tongaso pëpe. Ye so anzere na mo pëpe? Na lege ti ndoye, Jéhovah ayeke sala lisoro na azo, na lo yeke gbanzi tele ti lo oko pëpe ti sala ni. Mbeti ti Nzapa ahiri lo “Maître” wala kota wafango ye (Esaïe 30:20). Na lege ti ndoye ti lo so ayeke be-biani, lo yeke sala lisoro même na ala so ayeke ndulu pëpe ti mä lo. Na tapande, Ezéchiel awara kungba ti fa tënë na ala so Jéhovah ahinga so ala yeke mä ande lo pëpe. Jéhovah atene: “Molenge ti zo, mo gue, mo si na azo ti da ti Israël, mo tene tënë ti Mbi na ala.” Na pekoni, lo tene na lo: “Fade azo ti da ti Israël amä mo pëpe; teti ala ye ti mä Mbi pëpe; teti azo ti da ti Israël kue ayeke na kpengba-li na bê so akpengba.” A yeke lani mbeni ngangu kungba si a mû ni na Ezéchiel, me lo sala ni na be-biani, na tongana lo sala tongaso, lo fa na gigi be-nzoni ti Jéhovah. Tongana mo bâ so a mû na mo mbeni kusala ti fango tënë so ayeke ngangu, na mo zia bê ti mo kue na Nzapa, mo lingbi ti hinga biani na bê so fade lo yeke kpengba mo legeoko tongana ti so lo kpengba giriri prophète Ezéchiel.—Ezéchiel 3:4, 7-9.
12 Jéhovah aye si “azo kue awara salut na ahinga tene-biani mbilimbili.” (1 Timothée 2:4). Lo sala tënë na lege ti aprophète, a-ange, na même na lege ti Molenge ti lo so lo ndoye mingi, Jésus Christ (aHébreu 1:1, 2; 2:2). Jésus atene na Pilate: “A dü Mbi teti so, na Mbi ga na sese teti so, si Mbi sala tënë ti témoin ti tene-biani. Azo kue ti tene-biani amä yanga ti Mbi.” Pilate ayeke fade na kota matabisi mingi ti manda tâ tënë na ndo ye so Jéhovah aleke ni teti salut ti azo, tâ gi na lege ti Molenge ti Lo mveni. Ye oko, Pilate amû mbage teti tâ tënë pëpe, na lo ye lani pëpe ti manda ye na mbage ti Jésus. Ahon so, Pilate akiri tënë na bê ti kite: ‘Tâ tënë ayeke nyen?’ (Jean 18:37, 38). So tâ ye ti mawa mingi ti bâ so lo sala ye tongaso! Ye oko, azo mingi ayeda lani na tâ tënë so Jésus afa. Lo tene na adisciple ti lo: “Ngia ayeke na lê ti i, teti lê ti i abâ ye; na ngia ayeke na mê ti i, teti mê ti i amä ndo.”—Matthieu 13:16.
13 Jéhovah abata tâ tënë na yâ Bible na lo sala si azo alingbi ti wara lege ti hinga ni na ndo kue. Bible afa aye tongana ti so aye ni ayeke biani. Lo fa peko ti alengo ti Nzapa, aye so lo leke ti sala, nga na akomandema ti lo, na lo fa nga tâ dutingo ti aye so ayeke si na popo ti azo. Jésus atene na yâ mbeni sambela ti lo na Jéhovah: “Tënë ti Mo ayeke tene-biani.” (Jean 17:17). Ndali ti ye so, Bible ayeke tâ nde mingi na tanga ti abuku kue. Gi lo oko si a sû lo na gbe ti yingo ti Nzapa so ahinga aye kue (2 Timothée 3:16). A yeke mbeni kota matabisi so a mû na azo, mbeni matabisi so awakua ti Nzapa abâ ni na ngele ngangu mingi. A yeke lege ti ndara teti e ti diko ni lâ na lâ.
Gbu tâ tënë ngangu
14 A lingbi e bâ na nene ni mingi ye so Jéhovah ayeke fa na yâ Tënë ti lo. Lo yeke ye so lo tene lo yeke, na fade lo yeke sala ye so lo tene lo yeke sala. E yeke na anda ti tënë kue ti zia bê ti e na Nzapa. E lingbi ti zia bê ti e kue na tënë ti lo tongana lo tene so fade lo yeke “ga ti futa kula na azo so ahinga Nzapa pëpe, na ala so ake ti mä Tene-nzoni ti Seigneur ti e Jésus.” (2 aThessalonicien 1:8). E lingbi nga ti zia bê kue na tënë ti Jéhovah tongana lo tene so lo ndoye ala so ayeke gi mbilimbili, tongana lo tene so fade lo yeke mû fini ti lakue lakue na ala so afa na gigi mabe na yâ lo. E lingbi nga ti zia bê na ndo zendo ti lo ti lungula vundu, toto, na même kui. Lo fa so zo alingbi ti zia bê na ndo zendo so tongana lo mû yanga so na bazengele Jean: “Sala tënë so na mbeti, teti tënë so ayeke tâ tënë na biani.”—Apocalypse 21:4, 5; aProverbe 15:9; Jean 3:36.
15 Satan ayeke tâ nde mingi na Jéhovah na yâ salango ye ti lo. A hon ti fa gi tâ tënë, lo gi ti lo gi ti handa zo. Ti sala kue ti gboto azo yongoro na tâ vorongo, Satan ayeke maï gbâ ti atënë ti mvene. Na tapande, Satan aye si e mä na bê so Nzapa asala nzara ti lë songo na e pëpe na lo yeke bi bê ti lo oko pëpe na apasi ti e ge na sese. Ye oko, Bible afa so Jéhovah ayeke bi bê ti lo mingi na azo ti lo na vundu asala lo ti bâ sioye na pasi (Kusala 17:24-30). Satan aye nga si azo amä na bê so ti tomba peko ti aye ti yingo ayeke gi bubango ngoi senge senge la. Me Mbeti ti Nzapa afa tongaso pëpe; lo dë bê ti e so “Nzapa ayeke kirikiri pëpe si Lo lingbi girisa kusala ti i, ndoye so i fa giriri teti iri ti Lo”. Na ndo ni, Mbeti ti Nzapa ni atene polele so Lo yeke “Zo ti futa ye na ala so agi Lo.”—aHébreu 6:10; 11:6.
16 Bazengele Paul asû mbeti so na ndo Satan: “Ala so amä na bê pëpe, nzapa ti sese so asala si bibe ti ala aga ziba, si ala lingbi bâ lumière pëpe, lumière ti Tene-nzoni ti gloire ti Christ, Lo so ayeke image ti Nzapa.” (2 aCorinthien 4:4). Legeoko na Ève, ambeni zo azia si Satan ahanda ala biani. Ambeni zo amû peko ti Adam so a handa lo pëpe, me so asoro na bê ti lo kue ti ke yanga ti Nzapa (Jude 5, 11). Ni la, a yeke kota ye mingi ti tene aChrétien angbâ ti zi lê ti ala, na ti gbu tâ tënë ngangu.
Jéhovah ahunda “tâ mabe”
17 Teti so lo yeke tene gi tâ tënë na yâ aye ti lo kue, Jéhovah ayeke ku na mbage ti ala so avoro lo ti tene nga gi tâ tënë. Wasungo psaume asû na mbeti: “O L’Eternel, fade zo nyen aduti na Tabernacle ti Mo? Fade zo nyen aduti na Hoto ti Mo ti nzoni-kue? Lo so atambela mbilimbili, na lo sala kusala ti mbilimbili, na lo tene tene-biani na bê ti lo.” (Psaume 15:1, 2). Ti aJuif so ayeke he lani bia so, kite ayeke pëpe so tongana a sala tënë ti hoto ti nzoni-kue ti Jéhovah, gi Hoto ti Sion si ayeke ga na li ti ala, ndo so Gbia David aga na arche ti mbele dä na yâ tente so lo leke ndali ni (2 Samuel 6:12, 17). Hoto ni na tente ni adabe e na ndo so Jéhovah ayeke duti dä na lege ti fä. Na ndo so, azo alingbi ti ga ndulu na Nzapa ti hunda lo si lo fa nzobe na mbage ti ala.
18 A lingbi zo kue so aye ti ga ndeko ti Jéhovah atene tâ tënë “na bê ti lo”, me zia a duti pëpe gi tënë ti yanga senge. A lingbi atâ ndeko ti Nzapa aduti na bê ti tâ tënë na a lingbi ala fa na gigi so ala yeke na “tâ mabe”, teti so akusala ti tâ tënë alondo na bê (1 Timothée 1:5; Matthieu 12:34, 35). Mbeni ndeko ti Nzapa ayeke zo ti handango mba ti lo pëpe, teti “L’Eternel ake . . . zo ti handa.” (Psaume 5:7). A-Témoin ti Jéhovah na ndo sese kue ayeke sala kusala ngangu ti tene gi tâ tënë na tapande ti Nzapa ti ala. Fade article ti peko ayeke fa tënë na ndo ye so.
Fade mo kiri tënë tongana nyen?
• Ngbanga ti nyen Jéhovah ahinga tâ tënë na ndo ye kue?
• Ye nyen afa so Jéhovah ayeke tene gi tâ tënë?
• Tongana nyen Jéhovah ayeke fa tâ tënë?
• Na ndo tâ tënë, ye nyen ahunda na mbage ti e?
[Ahundango tënë ti manda na ye]
1. Dutingo ti aye na yayu nga na sese ayeke lani tongana nyen na ngoi so mvene oko ade ti bâ gigi pëpe?
2. Zo wa aga na mvene na yâ dunia? Ngbanga ti nyen?
3. Tongana nyen Adam na Ève asala ye na gbele amvene ti Satan? Na ye nyen asi na pekoni?
4. (a) Amvene so a tene giriri na Eden ayeke so wa? (b) Ye nyen a lingbi e sala ti tene Satan ahanda e pëpe?
5, 6. (a) Hingango ye ti Jéhovah ayeke tongana nyen? (b) Hingango ye so zo ayeke na ni ayeke tongana nyen tongana a haka ni na ti Jéhovah?
7. Ye nyen David ayeda na ni na ndo hingango ye ti Jéhovah? Na e nga kue a lingbi e yeda na tënë wa?
8. E hinga tongana nyen so Jéhovah ayeke tene gi tâ tënë?
9. Na lege wa iri ti Jéhovah ague oko na tâ tënë?
10. (a) Tongana nyen Josué abâ lani na lê ti lo so Jéhovah ayeke tene gi tâ tënë? (b) Azendo wa ti Jéhovah mo bâ gango tâ tënë ni?
11. Ye nyen afa so Jéhovah aye ti fa tâ tënë na azo?
12, 13. Na yâ alege wa Nzapa asala tënë na azo?
14. Ambeni ye wa Jéhovah atene so fade lo yeke sala? Na ngbanga ti nyen a lingbi e mä na bê na lo?
15. Ambeni mvene so Satan ayeke maï ni ayeke so wa?
16. Ngbanga ti nyen a lingbi aChrétien angbâ ti zi lê ti ala na ti gbu tâ tënë ngangu?
17. Ye nyen a lingbi e sala ti tene Jéhovah afa nzobe na mbage ti e?
18. (a) Ti ga andeko ti Nzapa, a lingbi e sala nyen? (b) Atënë wa e yeke bâ ande na yâ article ti peko?
[Afoto na lembeti 10]
Nzapa ti tâ tënë ahinga ye kue na ndo ye so lo leke
[Afoto na lembeti 12, 13]
Fade azendo ti Jéhovah ayeke ga tâ tënë