Ngbanga ti nyen a lingbi tënë ti Éden agbu bê ti mo
MBENI tënë so adö bê mingi so ambeni wandara atene ti ke na mbaï ti yaka ti Éden ayeke so ala tene tanga ti ambage ti Bible asara ti ala tënë ni pëpe. Na tapande, Paul Morris so ayeke mbeni wafango ye na ndo ti abungbi ti vorongo Nzapa atene: “Tanga ti ambage ti Bible asara tënë ti mbaï ti yaka ti Éden droit tongaso pëpe.” Ambeni wandara mingi nga kue alingbi ti yeda na tënë ti lo ni so, me a yeke tâ tënë pëpe.
Fani mingi Bible asara tënë ti yaka ti Éden, Adam, Ève nga na ngbo ni.a Me girisango lege ti kete wungo ti awandara so ayeke kete tongana a haka ni na ti akota zo ti abungbi ti vorongo nzapa nga na azo ti kasango Bible so amû ndo mingi. Na kasango mbaï ti yaka ti Éden, ala yeke pusu azo ti bâ Bible pëpe tongana tënë ti yanga ti Nzapa. Na lege wa?
A lingbi zo agbu nda ti ye so asi lani na yaka ti Éden si lo lingbi ti gbu nda ti tanga ti aye so ayeke na yâ ti Bible. Na tapande, a sara Bible ti mû maboko na e ti wara kiringo tënë na ambeni kpengba hundango tënë so ayeke na gbele azo kue. Fani mingi Bible akiri tënë na ahundango tënë so andu aye so asi lani na yâ ti yaka ti Éden. Bâ ambeni tapande ni.
● Ngbanga ti nyen e ga mbakoro na e kui? Adam na Ève alingbi ti ngbâ na fini lakue lakue tongana ala ngbâ lani ti mä yanga ti Jéhovah. Ala yeke kui gi tongana ala ke yanga. Gi na lango ni so ala ke na yanga, ala to nda ti kui (Genèse 2:16, 17; 3:19). Ala lingbi kue mbeni pëpe na ye so asara si ala dü gi amolenge so alingbi kue pëpe. Bible afa ndani atene: “Na lege ti zo oko siokpari alï na yâ ti dunia so, na lege ti siokpari kuâ aga, tongaso kuâ amû azo kue ngbanga ti so ala kue asara fade siokpari.”—aRomain 5:12.
● Ngbanga ti nyen Nzapa azia lege na aye ti sioni? Satan atene lani na yâ ti yaka ti Éden lo tene so Nzapa ayeke zo ti mvene nga so lo gbanzi acréature ti lo na mbeni ye ti nzoni (Genèse 3:3-5). Na tenengo tongaso, lo dë kite na mbilimbili ti komandema ti Jéhovah. Adam na Ève asoro ti mû peko ti Satan; na sarango tongaso ala ke komandema ti Jéhovah. Nga ala ye ti fa so zo alingbi ti soro lo wani ye so ayeke nzoni na ye so ayeke sioni. Teti so Jéhovah ayeke sara ye na lege ti mbilimbili nga na ndara, lo hinga so nzoni lege ti kiri tënë na tënë ti kite so ayeke gi oko: ti zia si ngoi ahon, na ti mû lege na azo ti komande tere ti ala wani tongana ti so ala soro ti sara. Aye ti sioni so asi ayeke mingi ni ndali ti so Satan angbâ ti sara ngangu na ndo ti azo, nga afa yeke na yeke so tënë so ayeke tâ tënë: Zo ayeke na ngangu pëpe ti fa lege na tere ti lo wani sân mungo maboko ti Nzapa.—Jérémie 10:23.
● Nyen la Nzapa aleke ti sara teti sese? Na yâ ti yaka ti Éden, Jéhovah afa kete yanga ti pendere ye so lo ye ti sara ndali ti sese kue. Lo mû yanga na Adam na Ève ti sara si ahale ti ala amû ndo ti sese kue nga ti tene “ye kue aga na gbe gere” ti ala tongaso si sese kue aga pendere nga aye kue atambela nzoni dä (Genèse 1:28). Tongaso, ye so Nzapa aleke ti sara ndali ti sese ayeke ti tene sese aga mbeni paradis so na yâ ni a yeke wara ahale ti Adam na Ève so alingbi kue na so aga mbeni sewa oko. Bible asara tënë mingi na ndo ti ye so Nzapa ayeke sara kusala na ni ti tene ye so lo leke lani ti sara na tongo nda ni aga tâ tënë.
● Ngbanga ti nyen Jésus Christ aga lani na ndo ti sese? Kengo yanga so abâ gigi lani na yaka ti Éden aga na ngbanga ti kuâ na ndo ti Adam na Ève nga na ahale ti ala, me na ndoye Nzapa amû mbeni beku. Lo tokua Molenge ti lo na ndo ti sese ti mû ye so Bible airi ni ngere so a futa ti zi na azo (Matthieu 20:28). Ye so aye ti tene nyen? Biani, Jésus ayeke lani “ndangba Adam”; lo sara ye so Adam asara lani pëpe. Jésus abata fini ti lo so alingbi kue na mango yanga ti Jéhovah lakue. Ni la, na bê ti lo wani lo mû fini ti lo tongana sandaga, wala ngere so a futa ti zi na azo. A yeke ye so na lege ni a yeke pardone asiokpari ti azo kue so ayeke be-ta-zo nga na nda ni ala yeke wara mara ti fini so Adam na Ève ayeke na ni lani na yâ ti yaka ti Éden kozoni si ala sara siokpari (1 aCorinthien 15:22, 45; Jean 3:16). Tongaso, Jésus afa so ye so Jéhovah aleke ti sara ti tene sese aga tongana yaka ti Éden ayeke ga ande tâ tënë.b
Ye so Nzapa aleke ti sara ayeke mbeni ye so ayeke polele, a yeke pëpe mbeni senge fango ye ti senda-nzapa. A yeke tâ ye. Legeoko tongana ti so yaka ti Éden ayeke lani na mbeni tâ ndo na ndo ti sese ge so na yâ ni anyama nga na azo ayeke dä, zendo so Nzapa amû na ndo ti gigi ti kekereke ayeke tâ ye, aga nduru ti si awe. A yeke ye so mo yeke ku ni? A yeke tâ ye na lê ti mo? A yeke na mo ti gi ti wara ni. Nzapa aye si azo mingi awara ni, même azo so fini ti ala ayeke nzoni pëpe.—1 Timothée 2:3, 4.
Na ngoi so Jésus aga lani nduru ti kui, lo sara tënë na mbeni koli so fini ti lo ayeke nzoni pëpe. Koli so ayeke lani zo ti sarango ye ti sioni; lo wani lo hinga so lo lingbi na kuâ. Me lo bâ ndo na mbage ti Jésus ti wara dengo bê nga na beku. Jésus atene nyen na lo? “Mo yeke duti ande na mbi na Paradis.” (Luc 23:43). So Jésus aye ti tene ngbene zo ti sarango ye ti sioni so azingo ande na kuâ nga lo wara lege ti ngbâ na fini lakue lakue na yâ ti paradis so ayeke tongana yaka ti Éden, a fa so lo ye si mo nga kue mo wara mara ti ye ti nzoni so pëpe? Lo ye biani! Babâ ti lo nga kue aye tongaso! Tongana mo ye ti duti na yâ ti paradis so ayeke ga, sara kue ti manda ye na ndo ti Nzapa so aleke yaka ti Éden.
[Akete tënë na gbe ni]
a Na tapande, bâ Genèse 13:10; Job 31:33; 1 Chronique 1:1; Ésaïe 51:3; Ezéchiel 28:13; 31:8, 9; Luc 3:38; aRomain 5:12-14; 1 aCorinthien 15:22, 45; 2 aCorinthien 11:3; 1 Timothée 2:13, 14; Jude 14; Apocalypse 12:9.
b Ti hinga ye mingi na ndo ti ngere so a futa ti zi na azo, bâ chapitre 5 ti buku Bible afa nyen biani? so aTémoin ti Jéhovah asigigi na ni.
[Encadré/Afoto na lembeti 10]
PROPHÉTIE SO ASARA SI TËNË TI BIBLE KUE AGUE OKO
“Fade Mbi zia tënë ti ke na popo ti mo [ngbo] na wali so, [nga] na popo ti hale [“ngongoa,” FD] ti mo na hale [“ngongoa,”FD] ti lo; fade lo mboko li ti mo, na fade mo mboko ndagere ti lo.”—Genèse 3:15.
A yeke kozo prophétie ti Bible so Nzapa la atene ni na yâ ti yaka ti Éden. Aye osio so a sara tënë ni na yâ ti prophétie so, wali ni, ngongoa ti wali ni, ngbo ni, nga na ngongoa ti ngbo ni ayeke nyen? Na lege wa ‘tënë ti kengo tere’ ayeke na popo ti ala?
NGBO NI
A yeke Satan Zabolo.—Apocalypse 12:9.
WALI NI
Bungbi ti Jéhovah so acréature ti yingo ayeke na yâ ni na yayu (aGalate 4:26, 27). Ésaïe afa kozoni awe atene so fade “wali” ni ayeke dü ande mbeni mara na lege ti yingo.—Ésaïe 54:1; 66:8.
NGONGOA TI NGBO NI
Azo so asoro ti sara ye so bê ti Satan aye.—Jean 8:44.
NGONGOA TI WALI NI
A ndu kozoni kue Jésus Christ so alondo na yâ ti mbage ti bungbi ti Jéhovah so ayeke na yayu. A yeke wara nga na yâ ti “ngongoa” ni aita ti Christ na lege ti yingo, ala so ayeke komande legeoko na lo na yayu. A-Chrétien so, so a soro ala na lege ti yingo, ala bungbi aga mbeni mara na lege ti yingo so ayeke “Israël ti Nzapa.”—aGalate 3:16, 29; 6:16; Genèse 22:18.
LEGE SO A MBOKO NDAGERE TI NGONGOA TI WALI NI
Ye ti ngangu asi lani na Messie, me a yeke gi teti kete ngoi. Satan awara lege ti sara si a fâ Jésus na ngoi so lo yeke lani na sese ge. A zingo Jésus na kuâ.
LEGE SO A MBOKO LI TI NGBO NI
Mbeni ye ti ngangu so ayeke si na Satan. Jésus ayeke futi ande Satan biaku biaku. Même kozo na futingo ni so, Jésus ayeke zi ande aye ti sioni ti Satan so ato nda ni lani na Éden.—1 Jean 3:8; Apocalypse 20:10.
Ti hinga tënë nzoni na ndo ti mama-tene ti yâ ti Bible, bâ brochure La Bible—Quel est son message? so aTémoin ti Jéhovah asigigi na ni.
[Foto na lembeti 11]
Adam na Ève abâ pasi ndali ti siokpari so ala sara