O le ā le Uiga o le Kirisimasi i a te Oe?
O le a faapefea ona e tali? O le Kirisimasi o (1) se taimi e faatasi ai ma lou aiga; (2) se taimi mo faiga pātī; (3) se taimi faalelotu; (4) se taimi o omiga faigata; (5) se taimi o moomooga i aso ua mavae; (6) se taimi iloga o fefaatauaiga faapisinisi.
E FOLIGA mai, o se mea e ofo ai ona e sili atu i le 1,000 tagata na suesueina i Peretania, ae na o le 6 pasene na muai manatu i le Kirisimasi o se sauniga faalelotu. I se faaeseesega, e 48 pasene na manatu i le Kirisimasi o se taimi aupito sili e faatasi ai ma ō latou aiga. E moni, e toatele ua tausisi mai e faapea, o se taimi faapitoa mo tamaiti. Mo se faaaoaoga, ina ua fesiligia se teine e 11 tausaga le matua, po o le ā le mea e sili ona fiafia i ai e uiga i le Kirisimasi, na tali mai e faapea: “O se lagona faagaeetia ona o le fiafia, [ma le] foaiina o meaalofa.” E ioe le tusi Making of the Modern Christmas e faapea, “o mea e aupito tāua o . . . ‘tu masani’ o le Kirisimasi, o le fale, o le aiga, ae maise lava tamaiti.”
Ae maise lava i atunuu i sisifo o Kerisinetoma, ua avea ai le Kirisimasi o se mataupu faaleaiga, e faapotopoto faatasi ai aiga ma feaveai meaalofa. I atunuu o loo pulea e le Lotu Orthodox i Sasaʻe, ua matuā faatāua ai e tagata le Eseta; ae o le vaitaimi o le Kirisimasi, e masani ona avea o se vaitaimi o malologa.
O se “Gaoioiga Faapisinisi”
Fai mai le New Encyclopædia Britannica: “Ua faia ni suiga mataina . . . o faiga faapisinisi” i le Kirisimasi. E leai se isi nofoaga e sili atu ona faia ai faapena na i lo o Iapani.
Ua lipotia mai e le nusipepa i Washington o le Daily Record e faapea: “Ua lafoaia e tagata Iapani faiga faalotu uma ma faaliliuina le Kirisimasi i se gaoioiga e matuā faapisinisi lava.” Ua faaopoopo mai foi lea lava nusipepa e faapea, o le Kirisimasi i Iapani, o se “faamanatuga sili ua faatāua ai faiga faapisinisi ae faaleamanaia faiga faalelotu.”
E oo i le tele o atunuu ua taʻua o atunuu Kerisiano, e masani ona faigata ona iloa ai lenei “vala faalelotu.” I le 40 tausaga ua teʻa, na taʻua ai ma le faanoanoa e se tamai tusi e tetee i le Kirisimasi e faapea: “Ua siitia e le sosaiete o faiga faapisinisi le Kirisimasi. O le taimi lea o le tausaga e pito sili ona tele ai tupe. E vaavaai ai tagata ua faapea mai o Kerisiano faipisinisi i le vaitaimi o le Kirisimasi, e lē ona o Keriso, ae ina ia maua ai le tele o tupe.” Maeu le moni o na upu i aso nei! Ae tatou te leʻi aulia le amataga o le kuata mulimuli o le tausaga, ae ua tatou faalogoina loa ua faamanatu mai pe toe fia ni aso o totoe e faatau ai meaalofa mo le isi Kirisimasi. E matuā tele oloa a le aufaipisinisi e faatau atu a o faaiuiu le tausaga, e faapena foi ona faateleina i le 25 pasene o ā latou oloa e faatau atu i tausaga taitasi i le vaitaimi lea o le Kirisimasi.
Po o le ā lava la le uiga o le Kirisimasi i a te oe i le taimi lenei, ae atonu foi o e tau mānatu pe na faapefea ona amata. Pe e moni la e lagolagoina e le Tusi Paia le feaveaiina o meaalofa i le taimi o le Kirisimasi? Po o se Faa-Kerisiano moni ea le faamanatuina o le Kirisimasi i aso nei? Seʻi ō tatou vaai i ai.