A tamara foe wi skrifi kaba na fesi?
KRESTEN, Moslimsma, djoe, Hindoesma, noso wan bribiman foe wan tra relisi — sma foe ala relisi e ondrofeni rampoe èn e sari foe dati.
Foe eksempre, na tapoe 6 december 1997, wan takroe rampoe ben feni presi na ini a foto Irkutsk na ini Siberia. Wan kefalek bigi AN-124 opolani di e tjari lai, no ben opo wan boen srefi di toe foe den motro foe en ben stòp wroko. Na opolani di ben lai nanga oli, ben fadon na ini wan kontren pe sma e libi. A faja ben bron wan lo oso èn ben meki foeroe sma di ben de na ini den oso, so srefi pikin-nengre di no abi fowtoe, lasi libi èn kisi mankeri.
Soleki fa a sori, dan na ini a kontren foe Siberia pe na ongolokoe dati ben feni presi, sma de di abi difrenti relisi denki. Son sma ben sa kan taki dati den e bribi na ini krestendom, ma tokoe den ben kan denki taki a rampoe ben de wan bakapisi foe a lòt foe den. Den nanga tra sma ben sa kan denki taki ’a ben de a wani foe Gado, èn efoe den sma di dede no dede na a fasi disi, dan den ben sa dede na wan tra fasi — a ben de a lòt foe den’.
Den sortoe denki disi, awansi sma e taki den, noso no e taki den, e sori wan idea di lai na ini foeroe relisi na heri grontapoe — a lòt foe sma. Foeroe sma e bribi taki a tamara foe wi skrifi kaba na fesi na wan noso tra fasi, foe sensi a dei di wi gebore te na a dei taki wi dede.
A bribi di sma e bribi na ini den lòt abi difrenti sortoe fasi, èn dati meki a moeilek foe taki finifini san a wani taki. A lòt moro foeroe e gi na idea taki ibri sani di e pasa, ibri sani di sma e doe, ibri sani di e feni presi — awansi a boen noso takroe — seiker moesoe feni presi; a moesoe pasa bika wan moro hei krakti ben bepaal dati na fesi kaba, èn libisma no man doe wan sani foe tapoe dati. So wan idea de foe feni toe na ini na astronomia, na ini a karma foe a Hindoe bribi nanga a Boeda bribi, èn so srefi na ini a leri foe krestenhèit taki sani bepaal kaba na fesi. Na ini na owroeten Babilon, sma ben bribi taki den gado ben tiri a lot èn a tamara nanga jepi foe wan sani di ben skrifi poti. Soleki fa den taki, iniwan gado di ben tiri den „stontafra foe a lòt” ben kan bosroiti fa a lòt foe sma, foe kownoekondre, èn foe den gado srefi ben sa de.
Foeroe bribiman e bribi taki Gado ben bosroiti bifo libisma ben gebore, ala sani di sa pasa nanga sma, so srefi o langa den sa libi, efoe den sa de man noso oema, goedoe noso pôti, sari noso kolokoe. Den e taki dati ala den sani disi de na ini a froestan foe Gado, noso skrifi na ini wan boekoe srefi bifo a sani e feni presi. Foe dati ede a no de wan freimde sani te wan bribiman e taki te wan rampoe feni presi, “mektoub,” — a skrifi na fesi kaba! Sma e denki taki foe di Gado sabi ala sani na fesi, meki a moesoe bepaal kaba soema sa gi jesi na en èn soema sa tranga-jesi en. So boen, foeroe sma di e bribi dati, e bribi taki srefi bifo wan sma gebore, taki Gado bepaal kaba efoe a sma abi a lòt foe kisi têgo kolokoe na ini paradijs noso efoe a sa kisi têgo strafoe.
Joe e denki kande taki disi gersi srefisrefi a kerkileri foe a bepaal di sani bepaal kaba na fesi, wan leri di e gi na ini son kerki foe krestenhèit. A moro prenspari Protestant sma di ben horibaka gi a bribi taki sani bepaal kaba na fesi, ben de a Fransiman di ben wani kenki sani na ini kerki na ini a 16 jari-hondro, Johanes Calvijn. A ben taki dati a bepaal di sani bepaal na fesi, na „a têgo bosroiti foe Gado, nanga san a ben bepaal san a wani doe nanga iniwan libisma. Gado no ben kria ala sma na ini a srefi omstandigheid, ma têgo libi seti kaba na fesi gi son sma èn têgo strafoe gi tra sma”. Calvijn ben froeklari toe: „Gado no ben si wawan na fesi taki a fosi libisma ben sa sondoe, èn foe en ede so srefi a pori foe den pikin foe en, ma ben wani srefi foe sreka sani na so wan fasi.”
Ma a no ala memre foe den relisi di e leri sma taki sani bepaal kaba na fesi e bribi dati persoonlijk. Son sma, nanga reti, e sori taki den relisi sani di skrifi e taki dati libisma abi wan friwani. Foe taki en leti, foeroe strei ben de abra den sani di libisma e doe, efoe den de a bakapisi foe den eigi friwani, noso efoe den na sani di Gado ben bepaal kaba na fesi. Foe eksempre, son sma taki dati libisma moesoe de fri foe teki bosroiti èn foe doe sani, foe di Gado, di de regtfardiki, e taki dati libisma de frantiwortoe gi den sani di den doe èn a e aksi den frantiwortoe gi dati. Tra sma taki dati na Gado e meki den sani di libisma e doe, ma taki na wan noso tra fasi libisma „e teki” den sani abra èn de frantiwortoe gi den. Ma moro foeroe sma e bribi taki ibri sani di pasa, bigi noso pikin sani na ini wi aladei libi, na sani di Gado ben bosroiti.
San joe e bribi? Gado bepaal kaba fa joe tamara sa de? Libisma abi wan friwani troetroe, a makti foe teki aladei bosroiti di abi foe doe nanga a tamara foe den? Fa a tamara foe wi e anga foe den sani di wisrefi e doe? Na artikel di e kon now sa proeberi foe gi piki na tapoe den aksi disi.
[Prenki na tapoe bladzijde 3]
SEL/Sipa Press