Fa joe tamara sa de?
EFOE Gado na Almaktiwan abi ala sabi, èn a sabi ala sani di pasa kaba, ala sani di e pasa now, èn ala sani di sa pasa na ini a ten di e kon, dan a no de so dan taki ala sani sa pasa soifri neleki fa Gado si dati na fesi kaba? Efoe Gado si èn bepaal kaba na fesi fa ibri libisma sa waka èn fa a kaba foe den sa de, dan wi kan taki troetroe taki wi fri foe bosroiti sortoe pasi wi sa waka na ini a libi, a tamara foe wi?
Foeroe jarihondro langa sma haritaki abra den aksi disi. A streipenti e prati foeroe bigi relisi ete. A makti di Gado abi foe sabi na fesi fa a tamara sa de, de akroederi a fri di libisma abi foe bepaal sani gi densrefi. Pe wi kan go soekoe den piki?
Foeroe miljoenmiljoen sma na grontapoe ben sa agri taki, Gado taki nanga libisma nanga jepi foe a Wortoe foe en di skrifi, soleki fa den takiman foe en, den profeiti, ben gi dati. Foe eksempre, a Koran e taki dati den openbaring e kon foe Gado: a Taurāh (Torah, a Wet, noso den feifi boekoe foe Moses), a Zabūr (den Psalm), nanga den Injīl (den Evangelie tori, den kresten Griki Boekoe foe bijbel, noso a „Njoen Testamenti”), èn so srefi den sani di Gado ben tjari kon na krin gi den profeiti foe Israèl.
Na ini den kresten Griki Boekoe foe bijbel, wi e leisi: „Na Gado ben meki sma skrifi ala den Boekoe foe bijbel nanga jepi foe en santa jeje èn den boen foe gi leri, foe piri-ai gi sma, foe poti sani kon reti” (2 Timoteus 3:16). A de krin taki ibri tiri noso inzicht moesoe kon te foe kaba foe Gado srefi. A no ben sa de wan koni sani dan foe ondrosoekoe den sani di den fosi profeiti foe Gado ben skrifi? San den e sori foe a tamara foe wi?
A tamara di skrifi na fesi
Ibriwan sma di leisi den Santa Boekoe foe bijbel sabi taki den abi troetroe hondrohondro profeititori. Den sortoe prenspari sani di ben pasa na ini a historia, soleki a fadon di na owroeten Babilon ben fadon, a bow di Jerusalem ben sa bow baka (a di foe siksi te go miti a di foe feifi jarihondro b.G.T), èn a bigin èn a fadon foe den owroeten kownoe foe Medo-Persia nanga Grikikondre, ben taki alamala finifini na fesi kaba (Jesaja 13:17-19; 44:24–45:1; Danièl 8:1-7, 20-22). A kontroe foe den sortoe profeititori disi na wan foe den moro tranga boeweisi taki den Santa Boekoe foe bijbel na a Wortoe foe Gado troetroe, bika Gado wawan abi a makti foe si na fesi èn foe bepaal san sa pasa na ini a ten di e kon. Na a fasi disi den Santa Boekoe foe bijbel troetroe e skrifi na fesi fa a tamara sa de.
Gado srefi e froeklari: „Mi na a Sma di de Gado, èn no wan tra Gado no de, noso wan sma di de leki mi; a Sma di na a bigin, e froeteri san a kaba sa de, èn foe langa ten pasa kaba, den sani di no doe; a Sma di e taki: ’Mi eigi rai sa tan, èn ala san na mi prisiri, mi sa doe’ . . . mi taki en, mi sa meki a pasa toe. Na mi seti en, mi sa doe en so srefi” (Jesaja 46:9-11; 55:10, 11). A nen srefi nanga san Gado ben meki den profeiti foe owroeten kon sabi en, na Jehovah, san wani taki troetroe „A e meki sani doe kon”a (Genesis 12:7, 8; Exodus 3:13-15; Psalm 83:18). Gado e sori ensrefi leki a Sma di tron a Sma di e meki en wortoe Kontroe, a Sma di ala ten e meki den prakseri foe en e kon troe.
So boen, Gado e gebroiki a makti foe en foe sabi sani na fesi, foe doe den prakseri foe en. Nofotron a gebroiki en foe warskow den godelowsoesma gi strafoe di e kon èn so srefi foe gi den foetoeboi foe en wan howpoe gi froeloesoe. Ma Gado e gebroiki a makti disi dorodoro? Boeweisi de na ini den Santa Boekoe foe bijbel foe sani di Gado froekisi foe no sabi na fesi?
Gado sabi ala sani na fesi?
Ala den boeweisi di e horibaka gi a bepaal di sma lòt bepaal na fesi kaba, abi gron tapoe a bribi di sma e bribi taki foe di Gado seiker abi a makti foe sabi sani na fesi èn foe bepaal fa sani sa de tamara, dan a moesoe sabi ala sani na fesi, so srefi den sani di ibri sma sa doe na ini a ten di e kon. Ma a bribi disi joisti? Den sani di Gado e tjari kon na krin na ini en Santa Boekoe foe bijbel e sori wan tra sani.
Foe eksempre, den Boekoe foe bijbel e taki dati „Gado ben tesi Abraham” di a ben komanderi en foe ofer en manpikin Isak leki wan bron-ofrandi. Di Abraham ben de foe ofer Isak, Gado ben tapoe en èn ben taki: „Now mi sabi taki joe e frede Gado foe di joe no kibri joe manpikin, a wan-enkri wan foe joe, gi mi” (Genesis 22:1-12). Gado ben sa taki a sani dati efoe a ben sabi na fesi taki Abraham ben sa gi jesi na en komando? A ben sa de wan eerlijk tesi?
Moro fara, den profeiti foe owroeten e froeteri taki Gado ben taki ibritron baka foe ensrefi taki a ’e firi sari’ foe wan sani di a ben doe noso di a ben prakseri foe doe. Foe eksempre, Gado ben taki dati a „ben sari [foe a Hebrew wortoe na·chamʹ] taki a ben meki Saul tron kownoe foe Israèl”. (1 Samuèl 15:11, 35; teki gersi Jeremia 18:7-10; Jona 3:10). Foe di Gado de volmaakti, meki den vers disi no kan taki dati Gado ben meki wan misteik di a ben teki Saul foe de a fosi kownoe foe Israèl. Na presi foe dati, den moesoe sori taki Gado ben firi sari taki Saul ben kon tron wan sma di no ben abi bribi èn di ben tranga-jesi. A gebroiki di Gado ben gebroiki den wortoe disi gi ensrefi no ben sa fiti efoe a ben sabi na fesi fa Saul ben sa handri.
Den srefi wortoe de toe na ini den moro owroe Boekoe foe bijbel pe, di a ben taki foe den dei foe Noa, a e taki: „Jehovah ben firi sari taki a ben meki libisma na grontapoe, èn disi ben hati En na ini en ati. Foe dati ede Jehovah ben taki: ’Mi sa figi libisma di mi kria poeroe na a gron tapoe . . . bika mi e sari taki mi meki den’ ” (Genesis 6:6, 7). Disi e sori ete wan tron taki Gado no bepaal den sani di libisma e doe na fesi kaba. A ben firi sari, èn srefi pen, no foe di a ben meki misteik, ma foe di na ogridoe foe libisma ben kon foeroe. A Kriaman ben firi sari taki a ben kon de fanowdoe foe pori a heri libisma famiri, boiti Noa nanga en osofamiri. Gado e gi wi a djaranti: „Mi no e prisiri nanga a dede foe a godelowsoe sma.” — Esekièl 33:11; teki gersi Deuteronomium 32:4, 5.
So boen, Gado ben sabi èn ben bepaal srefi na fesi kaba taki Adam ben sa sondoe, èn ben sa abi so srefi den takroe bakapisi di disi ben sa tjari na tapoe a libisma famiri? Den sani di wi ondrosoekoe e sori taki disi no kan de so. Boiti dati, efoe Gado ben sabi ala den sani disi na fesi, dan a ben sa tron a sma di meki sondoe di a ben meki libisma, èn foe dati ede foe espresi Gado ben sa de frantiwortoe gi ala ogridoe èn pina foe libisma. A de krin taki, disi no man kroederi nanga den sani di Gado ben tjari kon na krin foe ensrefi na ini den Boekoe foe bijbel. En na wan Gado foe lobi nanga geregtighèit èn di no wani si godelowsoefasi na ai. — Psalm 33:5; Odo 15:9; 1 Johanes 4:8.
Toe fasi fa a tamara foe libisma kan waka
Den Santa Boekoe foe bijbel no e sori taki Gado sabi noso bepaal na wan noso tra fasi a tamara foe ibriwan foe wi kaba na fesi. Na presi foe dati, a sani di den e sori na taki Gado taki na fesi foe toe fasi fa a tamara foe libisma kan waka. Gado e gi ibri libisma a fri wani foe bosroiti fa en tamara sa waka. A profeiti Moses ben taigi den Israèlsma langa ten pasa kaba: „Mi poti libi nanga dede na joe fesi, . . . èn joe moesoe froekisi libi so taki joe kan tan na libi, joe nanga joe bakapikin, foe di joe lobi Jehovah, joe Gado, foe di joe e arki en sten èn foe di joe e tan hori na en; bika en na joe libi nanga a langa foe den dei foe joe” (Deuteronomium 30:19, 20). A profeiti foe Gado, Jesus, ben warskow na fesi: „Pasa go na ini a smara doro; bika bradi èn bigi a pasi de di e tjari sma go na pori, èn foeroe sma de di e pasa go na ini; ma smara a doro de èn smara a pasi de di e tjari sma go na libi, èn pikinso sma de di e feni en” (Mateus 7:13, 14). Toe pasi, toe tamara. A tamara foe wi e anga foe den sani di wisrefi e doe. Foe gi jesi na Gado wani taki libi, foe no gi jesi na en wani taki dede. — Romesma 6:23.
Gado „e taigi libisma taki den alamala na ala presi moesoe abi berow. Bika a poti wan dei pe a abi na prakseri foe kroetoe a grontapoe pe sma e libi na tapoe na ini regtfardikifasi” (Tori foe den Apostel 17:30, 31). Neleki fa a moro bigi pisi foe libisma na ini den dei foe Noa ben bosroiti foe no gi jesi na Gado èn ben kisi pori, na a srefi fasi a moro bigi pisi foe libisma no e gi jesi na den komando foe Gado. Ma tokoe Gado no bosroiti kaba soema sa kisi pori èn soema sa kisi froeloesoe. Foe taki en leti, a Wortoe foe Gado e taki dati a „no wani taki wan sma e kisi pori, ma a wani taki ala sma moesoe abi berow” (2 Petrus 3:9). Srefi den kefalek godelowsoesma kan abi berow, gi jesi, èn kan tjari kenki kon di de fanowdoe foe feni a boen-ati foe Gado. — Jesaja 1:18-20; 55:6, 7; Esekièl 33:14-16; Romesma 2:4-8.
Gi den wan di e gi jesi, Gado e pramisi têgo libi na ini wan grontapoe di abi vrede, wan grontapoe di krin foe ala godelowsoefasi, foe ogri di doe nanga tranga, orlokoe, wan grontapoe pe no wan angri, pina, siki, nanga dede no sa de moro (Psalm 37:9-11; 46:9; Jesaja 2:4; 11:6-9; 25:6-8; 35:5, 6; Openbaring 21:4). Srefi den dedewan sa kisi wan opobaka èn kisi na okasi foe dini Gado. — Danièl 12:2; Johanes 5:28, 29.
„Loekoe a wan di no abi fowtoe èn poti joe ai na tapoe na opregtiwan”, a psalm singiman e taki, „bika a tamara foe a man dati sa de nanga vrede. Ma den sma di pasa a wet [foe Gado], den dati seiker sa kisi pori makandra; a tamara foe den godelowsoe sma seiker sa koti poeroe” (Psalm 37:37, 38). Fa a tamara foe joe sa de? A e anga foe joe. Den sma di e tjari a tijdschrift disi kon na doro sa breiti foe gi joe moro bodoi so taki joe kan sorgoe taki joe kisi wan tamara foe vrede nanga kolokoe.
[Foetoewortoe]
a A nen Jehovah de moro leki 7000 tron na ini den Santa Boekoe foe bijbel; loekoe a traktaat The Greatest Name, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro na ini 1995.
[Prenspari pisi na tapoe bladzijde 6]
Gado e gebroiki a makti di a abi foe sabi sani na fesi, foe meki den prakseri foe en kon troe
[Prenspari pisi na tapoe bladzijde 8]
Gado „no wani taki wan sma e kisi pori, ma a wani taki ala sma moesoe abi berow”. — 2 Petrus 3:9
[Prenki na tapoe bladzijde 7]
Efoe Gado ben sabi na fesi taki Abraham ben sa wani foe òfer en manpikin, dan dati ben sa de wan eerlijk tesi?