Na pina di kan tjari wini gi joe
„Ini na sani disi oen de prisiri toemsi, aladi na a momenti disi, foe wan sjatoe tem, efoe a moe de so, difrenti tesi de miti oen, sodati na fasi foe bribi foe oen di kisi tesi — en di de foe moro bigi waarde leki gowtoe, di e pori, aladi faja kan sori san a de — de wan reden foe prijse en glori en grani te Jezus Kristus kon sori hemsrefi.” — 1 Petrus 1:6, 7.
1. Kristen soema ben moe kaka foetoe gi sortoe mishandel ini dem fosi dee foe na gemeente?
DEM ben spotoe dem, naki dem en poti dem ini strafoe-oso. Dem ben broko dem oso en foefoeroe dem goedoe. Son wan foe dem loyaal mati nanga famiri dem oproeroe pipel di ati ben bron ben kiri dem ofoe dem ben feni dede foe di kroetoebakra ben gi komando foe dati. Dem no ben doe wan ogri, di ben meki dem takroe sani disi miti dem. Dem ben libi wan libi di de wan eksempel en dem ben habi troe troe lobi gi tra soema Ma ete dem ben meki someni soema kisi atibron. Foe sainde? Foedi dem de discipel foe Jezus Kristus. — Tori foe dem Apostel 8:1-3; Hebr. 10:32-34.
WAN FASI FOE TRANGA LERI DI BOEN
2, 3. (a) Foe sainde son djoe di ben tron kristen ben kon weri ini na streelon foe libi? (b) San dem ben frigiti?
2 Na ogri pina di kristen soema e ondrofeni de boen gi dem? Kande esesi wan soema e firi foe taki NO. Te dem dwengi wan soema foe kisi wan takroe behandeling, dan na bijbel e taki foe hem leki wan sani di e tjari boen. Dem djoe di ben tron kristen soema ini na fosi eeuw ben kisi foe jere: „Ini na feti di joe de feti na sondoe, noiti ete joe ben kaka foetoe te srefi broedoe ben fadom, ma joe ben frigiti krin-krin na vermane, di joe ben kisi foe jere leki manpikin: ’Mi manpikin, no loekoe na tranga leri foe Jehovah leki wan soso sani en no lasi ati, te a de poti joe kon reti, bikasi na soema di Jehovah lobi, a de gi hem tranga leri, ja, a de krawasi ibri wan soema di a de teki leki manpikin.’” — Hebr. 12:4-6.
3 Dem djoe di ben teki na kristendom, troe troe hebi vervolgoe dem pasa. Na feti di dem ben feti nanga sondoe di kan kisi joe makriki — na lasi foe bribi — no ben doro ete na punt, dati dem broedoe ben fadon. A kande dati foeroe foe dem ben de nanga toe ati ini na streelon foe libi en foe datede no ben feti na feti nanga sondoe tapoe so wan fasi di ben de fanowdoe foe „kaka foetoe te broedoe ben fadon” en di ben tjari winimarki kon. Dem ben kon weri foe ben tan ondrofeni na pori-nen foe dem ogri soema (Hebr. 12:3). Dem no ben tan verstan, dati na takroe behandeling foe na see foe feejanti, ben de leki tranga leri foe Jehovah en di ben de wan bewijsi dati a ben lobi dem tranga leki man-pikin. Dem ben frigiti na bijbel vermane ini Spreuken 3:11, 12. Na brifi Hebreer, te ai taki moro bradi foe na pisi tori disi, e go moro fara nanga dem wortoe:
„San joe e miti, de leki tranga leri. Gado e handri nanga joe leki manpikin. Bikasi sortoe manpikin hem de, di no e kisi tranga leri foe wan papa? Ma efoe joe tan sondro a tranga leri, di wi alamala ben kisi, dan joe de troe troe pikin di no ben erken en di no de reti manpikin. Boiti dati, fositen wi ben habi papa na skinfasi, di ben gi wi tranga leri en wi ben sori dem respeki. We, wi no sa saka wisrefi moro foeroe na a Tata foe wi jeje libi en tan libi? Bikasi leki fa dem ben prakseri dem ben gi wi tranga leri foe wan toe dee, ma Hem e doe hem foe na boen foe wi, sodati wi sa habi prati na santafasi. No wan enkri tranga leri de tapoe na momenti prisiri, ma a de gi sari; tog bakaten a de meki wan froktoe foe vreede, da foe taki retidoe, gi dem soema di ben oefen demsrefi nanga dati.” — Hebr. 12:7-11.
4. Fa wi moe si na ogri behandeling di soema kan gi wi?
4 Fa kristen soema, te wi loekoe na rai disi foe Gado jeje, moe si na pina di Jehovah Gado e meki kon tapoe dem? Wi moe si hem leki tranga leri ofoe oefening, di wi e kisi foe wan papa di lobi wi tranga en di habi belangstelling foe na teego tanboen foe wi. Dati wi e kisi so wan tranga leri e sori dati a de handri nanga wi leki manpikin en no leki pikin di a no wani en lobi en di a no erken. Foedi Jehovah Gado e gi pasi, dati kristen soema ondrofeni na behandeling disi, wi moe saka wisrefi safri na ondro. Disi e akroederi toe nanga na vermane foe na apostel Petrus: „Saka joesrefi foe datede ondro na makti anoe foe Gado, sodati a kan hee joe na a reti tem, aladi joe e trowe ala joe sorgoe tapoe hem, bikasi hem e sorgoe gi joe.” — 1 Petr. 5:6, 7.
5. Foe sainde a de joisti foe teki tranga leri ini na fasi foe mishandel?
5 A de soso wan joisti sani te wi teki na tranga leri disi sondro foe wi knoroe en sondro foe wi proberi foe komoto ondro na anoe foe Gado. Wan man di habi lobi gi hem pikin en di e broko-ede nanga dem, sa gi dem tranga leri te a si dati disi de fanowdoe. Foedi a de onvolmaakti, a kan kroetoe sani fowtoe. Te a de gi hem pikin „tranga leri leki fa hem ben prakseri”, kande foe datede a no alatem a sa doe ini dem „wan toe dee” foe dem jongoe jari san de joisti nanga boen. Tog, pikin di lobi hem, sa sori respeki gi so wan papa. En disi fiti, bikasi tangi foe hem, dem habi na libi foe dem. Na a tra see, Jehovah Gado, noiti e meki wan fowtoe en hem de foe moro sani frantwoortoe dan leki na habi di wi habi libi. Na letterlijk Griki tongo e kari na Moro Heewan ini Hebreer 12:9: „na Tata foe wi jeje libi”, san e sori krin dati a de frantwortoe foe na jeje libi foe kristen soema en so toe na teego libi foe dem. Efoe wi habi reden foe sori respeki gi wan onvolmaakti grontapoe papa, dan wi habi wan moro krakti reden foe saka wisrefi ondro na tranga leri foe na hemel Tata.
WINIMARKI DI E KON FOE PINA
6. Fa pina kan jepi wi foe tron soema di e teki prati na a santafasi foe Gado?
6 Boiti dati, a de so, dati na tranga leri di e kon ini na fasi foe pina, de alatem boen gi dem foetoeboi foe Gado. A kan wroko leki wan krakti di e krin wi en tjari dem mankeri ini wi eegifasi kon na doro, di moe kon reti. Wan foe dem mankeri disi kan de bigimemre, tranga-jesi, no habi pasensi, gridifasi, lobi grontapoe sani, en lobi foe gemak ofoe prisiri. Te wan kristen tjari dem fanowdoe kenki kon, a de kon moro soifri ofoe santa ini hem fasi foe libi. Te wi „kon santa leki fa Jehovah de santa”, dan wi e „habi prati na „Gado santafasi” (1 Petr. 1:14-16). Na so fasi na marki foe na tranga leri e kon troe.
7. Soleki wi kan si na Jezus Kristus, san wi kan leri foe tesi? (Hebr. 5:8).
7 Nanga tesi, wan soema ooktoe kan leri sani di e meki hem moro bekwaam gi na diniwroko foe Gado. Disi wi e si na Jezus Kristus. Foedi a ben moe pina toemsi hebi na skinfasi, a ben kisi na fanowdoe ondrofeni foe de wan heepriester di e firi gi trawan en di habi sari-ati. Disi meki, dati a kan now, foe wi go na Gado nanga na moro bigi fri foe taki nanga jepi foe Kristus, ini na bribi dati Jezus e verstan wi situatie en leki wan sari-ati hee-priester sa soekoe reti gi wi. — Hebr. 4:15, 16.
8, 9. Leki fa Hebreer 12:11 e sori, fa wan pisi tem foe tranga leri ini na fasi foe mishandel kan habi krakti tapoe wi te disi e wroko na wi tapoe en moro fara te disi no de moro?
8 Na mishandel, a no de foe taki, kan de toemsi moeilijk foe tjari. Troe troe, wan soema ati no kan foeroe nanga na firi foe bigi prisiri te a moe ondrofeni hebi pen. Ma efoe wi saka wisrefi na ondro en gi pasi, dati a jepi wi si pe wi moe tjari kenki kon, dan na tesi kan de wan boen oefening gi wi. Na kabapisi foe na oefening sa de dan „wan froktoe vreede, da foe taki retidoe”. Ofoe soleki na Njoen Testament bijbel ini aladee tongo e taki dem wortoe foe Hebreer 12:11: „No wan soema e feni strafoe switi; na a momenti srefi foe na strafoe joe de alatem nanga sari. Ma dem soema di meki a kenki dem, e kisi dem froktoe foe hem, na vreede di e kon foe wan retidoe libi.”
9 Nanga na demakandra nanga joe kristen brada nanga sisa, a kan de heri boen, dati joe ben kon si sortoe boen krakti so wan trangaleri kan habi. Kande pasa kaba, omeni jari foe tesi ondro ogri dictator ofoe ini concentratie-kampa en ini strafoe-oso. Na getrouwfasi foe dem foeroe tron joe kan si ini dem heri eegi fasi. Wan soema e kon verstan, dati a de fesi dem soema, di na bribi foe dem ben kon seti nanga tranga leri en na sori foe na bribi dati tapoe wan rustig, prisirifasi kan de wan krakti gi trawan foe waka ooktoe ini getrouwfasi.
10. Wans sortoe fasi foe tesi ken de toe, fa wi moe si dem, en sortoe aksi wi ben kan aksi foe datede?
10 Soboen, te wi ondrofeni wan ofoe tra tesi — siki, brokoskin, kroektoedoe, ongolokoe ofoe vervolgoe — dan wi moe si disi leki tranga leri foe wi lobi hemel Tata en wi moe gi pasi dati na tesi kan habi wan boen wroko tapoe wi en meki wi tron moro boen dienstknegti foe hem. Ma fa wi kan tan getrouw ondro na tesi, sodati bakaten wi kan njan boen foe na oefening?
FA FOE HORI DORO
11. Sortoe rai foe na discipel Jakobus, wi moe teki te wi e ondrofeni moeilijkheid?
11 A de toemsi prenspari foe poti vertrouw tapoe Jehovah, foe a kan gi wi koni foe kaka foetoe gi moeiliki situaties. Wi moe begi hem foe jepi wi, sondro dati wi degedege, dati a kan jepi wi nanga hem santa jeje. Loekoe na toemsi moi rai di na discipel Jakobus ben gi foe dati:
„Loekoe hem leki wan prisiri, mi brada, te difrenti tesi de miti joe, foedi joe sabi dati na bribi foe joe di pasa tesi e tjari hori-doro kon. Ma meki na hori-doro doe hem wroko, foe joe kan de volmaakti en boen na ala fasi, no e mankeri noti. Efoe foe datede wan soema mankeri koni, dan a moe tan aksi Gado, bikasi hem e gi sondro gridi en sondro verwijti na ala soema; en na soema sa kisi foe hem. Ma a moe tan aksi ini bribi, no degedege sref-srefi, bikasi na soema di e degedege, de leki wan swala foe se, di winti e tjari go e tjari kon. Na soema no moe prakseri, dati a sa kisi wan sani foe Jehovah; a de wan toe-ati soema, di no de vaste ini ala hem pasi.” — Jak. 1:2-8.
12. San wi e leri ini Hebreer 5:7?
12 Jezus Kristus ben gi wan toemsi moi eksempel foe vertrouw tapoe hem hemel Tata. Aladi Jezus ben de volmaakti, a ben begi tranga di a ben moe ondrofeni pina. Na bijbel e verteri: „Ini dem dee di a ben de na skinfasi (na grontapoe), Kristus ben begi nanga tranga sten en nanga watra-ai en nanga djeme na a soema di ben kan jepi hem komoto foe dede, en A ben jere hem foedi a ben frede Gado” (Hebr. 5:7). Foedi Jezus ben habi wan respeki frede, hem Tata ben jere hem begi foe jepi hem. Nanga jepi foe na santa jeje ne Pikin foe Gado ben kibri hem getrouwfasi, sodati di a ben dede a ben habi na boen-ati foe hem Tata. Nanga wan opobaka Gado ben fri hem foe na anoe foe dede na a tem dati.
13. Leki fa Hebreer 12:2 e taki, san ben jepi Jezus Kristus foe tan getrouw?
13 Wan sani di ben jepi Jezus Kristus ooktoe foe tan getrouw ben de, foe poti alatem na hem fesi na toemsi bigi paiman di hem Tata ben pramisi foe hem gi. Ini Hebreer 12:2, a de krin dati dem e sori tapoe na paiman disi foedi dem e taki drape foe „na prisiri di ben pramisi hem”: „Foe na prisiri ede, di dem ben pramisi hem, a ben tjari wan pina-oedoe, aladi a ben veragti sjen, en a go sidon na a reti-anoe foe na troon foe Gado.” Wi toe, te wi de loekoe na a paiman foe teego libi nanga dem blesi di habi te make nanga dati, kan tan getrouw ondro tesi. Leki wan prijs di wan streelon-man e si krosbee bifo a doro na marki, na so na paiman disi kan gi wi tranga foe hori doro ini na streelon foe libi, en poeroe komoto foe wi prakseri verkeerti lostoe di ben sa kan pori wi bribi. — Hebreer 12:1.
14. (. . .)?
14 Wans fa na situatie foe wi loekoe so moeiliki, tog wi no moe gi pasi, dati na prakseri go tan ini wi ede, dati na Moro Heewan no e broko-ede nanga wi. Te wi moe pasa bigi moeilijkheid, dan dem wortoe ini Kragisingi (foe Jeremia) 3:20, 21 kan de wan troe troe troostoe: „Sondro mankeri joe (Jehovah) sili sa memre mi en boigi hemsrefi abra mi. Disi mi sa poti go ini mi ati foe prakseri. Foe datede mi sori dati mi habi wan fasi foe wakti.” Leki wan sori foe hem eegi sakafasi Jehovah Gado sa „boigi hemsrefi” foe poti prakseri tapoe wi. A sa opo wi poeroe foe na pina kondisi foe wi, soleki a ben doe disi nanga dem djoe ini na zesde eeuw bifo wi teri, di ben habi berouw. Aladi na pina e hori doro, dan wi moe wakti nanga pasensi en nanga wan bribi di no e seki, te leki Jehovah Gado opo tanapoe foe doe wan sani foe na boen foe wi.
15. Leki fa Kragisingi 3:20, 21 e taki, den san e kon na krin dati de ete na libi?
15 Dati wi de ete ini libi, de tapoe hemsrefi wan bewijsi kaba foe na lobi boen-ati foe Gado, hem broko-ede, hem sari-ati di e wroko faja faja. Disi de wan djaranti, dati na Moro Heewan sa gi hem pipel hem sari-rati. Ini Kragisingi 3:22, 23 wi e leesi: „A de dem lobi boen-ati-fasi foe Jehovah, dati wi no ben kon na a kaba foe wi libi, bikasi hem sari-ati troe troe no sa kon na wan kaba. Ibri mamantem dem de njoen baka. Na getrouwfasi foe joe pasa marki.”
16. Foe sainde wi kan poti vertrouw tapoe na sari-ati foe Jehovah?
16 Foedi na getrouwfasi nanga vertrouwfasi foe Jehovah de pasa marki, dati meki wi kan poti vertrouw na tapoe. Dem sori foe sari-ati foe na see foe Gado, noiti sa swaki ofoe no e wroko boen. Dem sari-ati foe Jehovah „de ibri mamantem njoen baka”, sodati alatem dem de gi hem loyaal foetoeboi nanga ala dem krakti. Foe datede wi kan de seker, dati na Almaktiwan e si wi benawtoe en a de gi wi na fanowdoe jepi tapoe sari-ati fasi.
17. Fa wi moe doe efoe wan tjatjari foe tranga leri kon de tapoe wi?
17 Te a gi pasi dati wan tjatjari foe tranga leri kon tapoe wi, dan sondro foe knoroe wi moe teki hem en wi no moe verteri alape foe dem moeilijkheid foe wi. Ini Kragisingi 3:28, 29 wi e kisi na rai: „Meki a sidon hem wawan en tan hori hem mofo, bikasi (Gado) ben poti wan sani tapoe hem. Meki a soetoe hem mofo poti ini stof”, sodati a de ini wan fasi foe sakafasi en a kindi didon.
18. Fa Jehovah e si na pina di hem foetoeboi moe ondrofeni?
18 Ini na pisi tem dati, wi kan teki troostoe, dati na tesi de foe wan pisi tem en dati Jehovah no habi prisiri foe meki wi ondrofeni sari. „No foe alatem Jehovah sa tan troesoe wi poti na wan see” (Kragisingi 3:31, 32.). A de moro foeroe Jehovah prakseri, dati na oefening di wi e kisi nanga pina, sa meki wi de seker foe teego tanboen.
19. Foe sainde na libi di Jehovah libi kroektoedoe no e poti wan takroe leti tapoe hem?
19 Dem wan di de frantwortoe, dati dem foetoeboi foe Gado e habi hem moeilijk, no sa kisi pardon foe na ogri-ati foe dem. Ooktoe Jehovah no e kon ini wan takroe leti, foedi a gi pasi foe na tranga behandeling disi. Foe sainde? Foedi a no de libi na takroe behandeling di soema e gi tra soema sondro strafoe, aladi a de gi pasi foe na mishandel, foe disi kan habi wan boen wroko tapoe hem foetoeboi. Na wortoe foe hem e kroetoe so wan behandeling. Na bijbel e taigi wi: „Dati dem masi ondro dem foetoe ala dem strafoeman foe grontapoe, dati dem poeroe poti na wan see na fesi foe na Moro Heewan na reti foe wan tranga man, dati dem e drai wan soema lontoe ini hem kroetoe, Jehovah srefi no ben feni disi boen” (Kragisingi 3:34-36). Soema di e mishandel tra soema leki hemsrefi, moe gi frantwortoe na Jehovah. „Mi sa teki revensi; mi sa pai, so Jehovah e taki” (Rom. 12:19). Foe datede wi moe loekoe boen, dati na ogridoe foe dem soema di e poti na wet foe Gado na wan see, no moe tjari wi so fara, dati wi ati kon bita nanga Jehovah.
20. San dem moro sari-fasi pina foe libi sma no moe tjari wi foe doe, en foe sainde?
20 Son tron dem omstandigheden pe dem foetoeboi foe Gado e kon na ini leki wan bakapisi foe siki, wan ongolokoe ofoe mishandel e meki joe kisi sari. Dipi firi . . . kan hori wi ati te wi si dem breniwan en dem malengriwan. A de joisti nomo foe firi so. Ma noiti, nono noiti na moro takroe pina foe libisoema moe meki wi drai baka gi Jehovah. Hem wawan kan poeroe ala ogri, di ben kon tapoe libisoema leki wan bakapisi foe sondoe nanga onvolmaakti fasi. Loekoe san Jezus ben taki foe wan soema di sensi hem gebortoe ben breni: „A pasa, dati ini na tori foe hem, dem wroko foe Gado kan kon na krin” (Joh. 9:3). Fa a sa tjari glori gi na Moro Heewan, te dem ai foe dem breniwan, dem jesi foe dem dofoewan kon opo en te dem lanwan sa waka, djompo en lon! (Openb. 21:3-5) Efoe dem sortoe sani disi no ben de, dan noiti wi ben sa leri sabi dem toemsi bigi sani di Jehovah kan doe gi libisoema. En te wi loekoe na paiman foe teego libi, dan na pina foe libisoema ini na seti foe sani disi no sa wani taki noti moro gi wi. A sa de leki noiti pina ben de.
21. (a) Otem pina sa tjari wini gi wi? (b) San wi moe habi te wi wani njan boen foe ongolokoe?
21 Efoe na pina di kande wi e ondrofeni ete, e meki wi de nanga moro switifasi, en wi e sori moro belangstelling nanga sari-atifasi gi tra soema en disi habi leki bakapisi dati wi e libi moro soifri leki fa dem retidoe gronprakseri foe na bijbel taki, den na sortoe tranga leri disi sa dini troe troe wan boen marki. Efoe disi wani de so, dan wi moe habi wan troe troe vertrouw in wi hemel Tata leki wan jongoe pikin di e vertrouw hem grontapoe papa. Wi moe habi na vaste bribi, dati san Jehovah Gado sa meki kon tapoe wi, disi te foe baka sa habi wi teego tanboen en kolokoe leki bakapisi. Foe datede, meki wi hori alatem dem wortoe foe Romeini 8:28 ini prakseri: „Gado e meki ala hem wroko wroko makandra foe na boen foe dem di lobi Gado.”