Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w84 15/1 blz. 1-6
  • Loekoe boen nanga pokoe di e pori sma

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Loekoe boen nanga pokoe di e pori sma
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1984
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Foe san-ede a de fanowdoe foe loekoe boen
  • No abi wan prati nanga den ogri jeje!
  • Tan farawe toe na jeje foe na grontapoe
  • Joe moesoe si wan difrenti a mindri boen nanga ogri
  • Kibri joesrefi gi pokoe di no boen!
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
  • Poku Di E Plisi Gado
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2000
  • Yu ben sabi a sani disi?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2024
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1984
w84 15/1 blz. 1-6

Loekoe boen nanga pokoe di e pori sma

„Leri mi, O Jehovah, na ini joe pasi, èn tjari mi tapoe na pasi foe opregtifasi.” — PSALM 27:11.

1. Na sortoe fasi a presenti foe Jehovah foe pokoe de aparti?

JEHOVAH GADO ben gi libisma na presenti foe pokoe leki wan boenati foe en. Disi ben de wan aparti fasi fa a sori en noferdini boenfasi, bika ala di libisma no abi pokoe fanowdoe foe tan na libi, tokoe a e gi den na okasi foe sori den firi — den sari nanga den prisiri (Genesis 4:21). A kan gi trowstoe te sari de ofoe moro bigi firi foe kolokoe na ini ten foe prisiri. Nanga reti dan, Jakobus ben skrifi kompe kristen: „Efoe wan sma de nanga wan prisir’ati? Meki a singi Psalm.” — Jakobus 5:13.

2. Na sortoe fasi pokoe nanga singi abi foe doe nanga na anbegi foe Jehovah?

2 Singi nanga pokoe na wan langa ten kaba abi foe doe nanga na anbegi foe Jehovah. En fositen pipel ben prijse en nanga prisiri na ini singi na ini ten foe ferloesoe (Exodus 15:1-21; Kroetoeman 5:1-31). Gado ben seti sani taki wan. organisaatsi foe pokoeman ben de foe doe dienst na ini en tempel (Psalm 68:24-26). Jezus Kristus nanga en apostel ben singi singi foe prijse Jehovah na baka na Avondmaal foe Masra (Markus 14:26). Na apostel Paulus ben gi kompe kristen dek’ati foe sori den firi na ini ’jeje singi ala di den e tjari densrefi nanga pokoe na ini den ati’ (Efesesma 5:19). Èn te na a dé disi, singi de wan faste marki foe na anbegi na mindri Kotoigi foe Jehovah.

3. Sortoe bewijsi di taki pokoe abi wan kakti wroko tapoe sma?

3 Sondro degedege wi kan taki foe pokoe taki a abi bigi krakti. A kan seki wan sma ati èn wiki firi kon a loktoe. Dat’ede meki a singi foe a kondre nanga sroedati pokoe foe grontapoe e gebroiki foe wiki firi foe wan tranga lobi gi a kondre. Skoro foe grontapoe abi „stré” singi foe gi den atleet dek’ati. Sma di e meki reclame e gebroiki pokoe di sma e arki makriki na den soso foe kan seri den sani foe den. Den sortoe bewijsi disi foe na krakti di pokoe abi moesoe meki kristensma loekoe boen.

Foe san-ede a de fanowdoe foe loekoe boen

4. Troe anbegiman foe Jehovah moesoe loekoe boen nanga sortoe kefar na ini a tori foe pokoe?

4 Satan Didibri sabi ooktoe foe na krakti di e komoto foe pokoe, èn sontron a e gebroiki en foe wroko tapoe na ati foe sma èn foe drai sma poeroe foe na soifri anbegi foe Jehovah. Loyaal kristen moesoe ’kibri na ati na ini na afersi disi foe dat’ede, bikasi foe drape den peti foe libi komoto’ (Odo 4:23). Spesroetoe wi moesoe loekoe boen, taki na pokoe di wi e arki na en no hari wi poeroe foe „na pasi foe opregtifasi” go na ini pori fasi foe doe di e brokosaka Gado boen nen. — Psalm 27:11.

5. Foe san-ede wi moesoe loekoe fini foe no teki iniwan pokoe?

5 Jehovah ben sori boen-ati foe di a gi libisma na presenti foe pokoe. Ma o meni tron a presenti disi no ben gebroiki na wan fowtoe fasi! Foe dat’ede te wi e soekoe pokoe di wi wani wi moesoe loekoe finfini èn gebroiki na krakti foe si sani boen. Srefi sondro foe wi jere den wortoe, tokoe wi kan taki nofotron kaba sortoe jeje den singi wani wiki kon. Foe farawe kaba, Mozes ben kan ferstan taki na singi di ben komoto foe na kampoe foe den Israëlsma no ben de ’a singi foe wan bigi wini foe wan feti noso a singi foe wan lasi’. Di te foe kaba a ben doro na a kampoe èn ben si fa den sma ben e tjari densrefi, a ben sabi taki na pokoe ben de foe na sortoe di e tjari sma go doe afkodrè pasa marki (Exodus 32:15-19, 25) Soboen wi ini a ten disi moesoe ondrosoekoe sortoe firi noso jeje na pokoe di wi e arki na en e tjari kon na doro. A e bow wi ofoe a e pori wi?

6. Fa Didibri ben e gebroiki son pokoe èn foe dat’ede sortoe wortoe foe Paulus de warti foe taki foe den?

6 Na apostel Paulus ben ferstan boen taki Satan wani pori Jehovah pipel. Foe dat’ede meki Paulus ben gi kompe bribiman na dek’ati foe den poti densrefi aparti foe den onregtvaardikiwan èn a ben aksi: „Sortoe matifasi de na mindri regtvaardikifasi nanga kroektoedoe? Ofoe san doengroe abi foe doe nanga leti? Sortoe kroederi de na mindri Kristus nanga Belial?” (2 Korintesma 6:14-17) Na ini a ten disi na wan koni fasi Didibri e meki gebroiki foe difrenti fasi foe pokoe di de onregtvaardiki, foe di na a fasi disi a e proeberi foe kori sma foe gi densrefi abra na pori libifasi èn na so fasi foe drai den poeroe foe Gado. Kotoigi foe Jehovah di gi densefi abra na Jehovah moesoe hori den kefar disi na ini prakseri.

No abi wan prati nanga den ogri jeje!

7. Fa wan kristen kan taki efoe ogri jeje de na ini bepaalde pokoe?

7 Na tapoe na kontren foe pokoe jeje kefar de. Leki eksempre a de so taki foer pokoeman di abi barinen de na ini ogrijeje wroko. Sonwan foe den e taki krin, taki den e anbegi Satan, èn nofotron a krakti foe Satan e sori ensrefi toe na ini den pokoe nanga singi foe den. Ma fa wan kristensma kan kon sabi ofoe ogri jeje krakti de na ini bepaalde pokoe? Sontron a nofo kaba foe loekoe na a saka foe na plaat. Kande joe sa si prenki foe sma di weri krosi leki wan takroe towfroe-oema, ogri jeje noso didibri. Sotoe tapoe na saka prenki kan de di e anga go na a sé foe na bribi na ini kibri krakti, A nen foe a groepoe ofoe na nen tapoe na saka kan sori a tapoe taki joe abi foe doe nanga ogri-jeje, sosrefi toe den nen nanga den wortoe foe den singi. San joe ben sa prakseri foe eksempre foe singi nanga nen so leki „Lobi gi Didibri” èn „Pikin foe grebi”? Ini na New York Post ben skrifi taki wán foe den singi disi de „wan asranti erkenning” taki den pokoeman ben de „bigi mati foe Satan”.

8. Sortoe boskopoe ben poti na ini na pokoe foe son opname te a e drai foe baka go na fesi?

8 Opname de toe di abi boskopoe a tapoe di no de akroederi a bijbel èn di de srefi foe ogri jeje èn di den e meki nanga jepi foe techiek di den e kari „backward masking” èn wantoe groepoe e gbroiki den. Te a opname foe wan kefarlek popi singi e drai go a baka (pré foe fesi go a baka) dan alaten baka a e taki: „Go smoko marihuana.” Wan tra popi plaat abi, te a e drai go na baka, na boskopoe di e kon now: „Mi wani singi foe di mi e libi nanga Satan makandra . . . Tra fasi no de, mi moro lobi skat Satan.”

9. Sortoe prakseri kan go ini na ferstan te wa sma e arki na bepaalde sortoe pokoe èn fa disi kan de kefarlek?

9 A no de foe taki taki leki fa a gwenti de, dan sma no e drai opname foe bakasé go na fesi. Ma te wan sma e arki na bepaalde plaat, dan prakseri di ofoe no de foe na bijbel ofoe komoto foe den ogri jeje kan psa go na ini wan ferstan di opo ensrefi gi denki di no de joisti èn boen. Na ini High Fidelity Magazine den e taki san wan edeman foe wan afdeling foe wan platenmaatschappij ben taki: „Gi na njoen rock èn na njoen klassiek pokoe joe abi precies na srefi ferstan di e opo ensrefi foe teki sani na ini en, fanowdoe . . . Joe moe gi joesrefi krinkrin èn gi pasi dati pokoe teki joe ferstan abra.” Ma disi na wan koni sani foe doe? Wan fersta di lasi ensrefi foe tan na ai, kan gi joe abra na a kon na inisé foe ogri jeje! — Teki gersi Mattéus 12:43-45.

10. Fa getrow kristen moe si ala sani di abi foe doe nanga ogri jeje sani?

10 Na apostel Paulus ben skrifi gi en lobi kompe bribiman dati „den sani di den naatsi e tjari leki ofrandi, den e tjari dati leki ofrandi gi den ogri jeje èn no gi Gado èn mi no wani taki oenoe de sma di e teki prati nanga den ogri jeje. Joe no kan dringi na beker foe Jehovah èn na beker foe den ogri jeje; joe no kan sidon na a ’tafra foe Jehovah’ èn na a tafra foe den ogri-jeje” (1 Korintesma 10:20, 21). Gi hoeroedoe èn na abi foe doe nanga ogri jeje wroko, ofoe wan tra sani di abi foe doe nanga ogri jeje, presi no kan poti na ini na libi foe wan getrow kristen. — Deuteronomium 18:10-12; Galaciasma 5:19-21.

11. San wan kristen moe doe te a si taki a abi plaat ofoe cassettelolo di abi foe doe nanga ogri jeje sani?

11 San wan kristen, te a loekoe a rai di Gado gi foe dat’ede moe doe te a si dati a abi pokoe di e sori wan krakti foe ogri jeje na ini? A moesoe pori den sékerséker. Bika Jehovah dienstknegti no mag de sma di e teki prati nanga ogri jeje. Di den fosten kristen na Efese ben de ini den srefi sortoe omstandigheid disi den ben handri sondro foe degedege wan momenti bika wi e lési: „Ija, boen foeroe foe den di ben doe towfroe wroko, ben tjari den boekoe foe den kon makandra èn bron den na fesi foe ala sma. Èn den ben bereken na heri prijs foe den, di ben abi wan waarde foe féfitenti doesoen solfroe moni” (Tori foe den Apostel 19:19). Den sma disi, di ’ben lobi Jehovah’, no ben wani si ogri na ai, èn den no ben meki na prakseri foe lasi goedoe tapoe skreki gi den. Na jeje fasi den ben abi joisti foeroe wini dati den ben pori goedoe di ben abi foe doe nanga ogri jeje sani. — Psalm 97:10.

Tan farawe toe na jeje foe na grontapoe

12, 13. (a) Sortoe jeje foe a grontapoe tai nanga na pokoe èn pokoeman foe disi ten, èn san e sori dati? (b) Fa Kotoigi foe Jehovah moe gebroiki Galaciasma 6:7?

12 Sosrefi toe wi no moe loekoe psa na jeje foe grontapoe foe mi-no-ke-fasi di de nofotron wan marki foe na disiten pokoe nanga pokoeman. (Teki gersi Efesesma 2:1-7.) Di foe eksemre wan concert no ben go doro, dan doesoendoesoen fan ben meki trobi èn na Toronto Star ben ferteri foe dati: „Den bombardeer 268 skowtoe nanga batra, keti nanga tra sani na ini wan djoegoedjoegoe di ben tan dri tenti minuut. . . . Den hari toe hondro stoeroe loesoe di ben las na zaalpaal èn den bowtoe na ini ston. De smési foeroe tintin isri stoeroe tapoe a podium . . . Den hari tourniquettes (wan sortoe skotoe di e drai) trowe, den broko den grasi foe fensre foe den loket èn foe den restaurant tapoe na tribune èn broko ditrenti difrenti oto na dorosé foe na stadion.” Wan kristen moesoe de oiti wan ten na ini so wan sortoe kompanji?

13 Na den sortoe okasi disi dan foeroe sopi e dringi leki fa na gwenti de èn sma e gebroiki foeroe drugs. Boiti foe dati, a de so taki den doe foe den préman e meki wan jeje foe totaal mi-no-ke-fasi kon. A de krin dati na sortoe pokoe di e pré na den sortoe okasi dati — makandra nanga den elementi leki foe eksempre ogri jejewroko, drugs nanga tranga — kan abi soso wan pori krakti. Wan kristen sa kan arki na ini égi oso na a srefi sortoe pokoe sondro dati disi abi wan takroe krakti tapoe en? Kwetkweti! Èn no wan enkri getrow kotoigi foe Jehovah sa wani loekoe psa na gronprakseri: „Gado no e meki den spotoe nanga en. Bika san wan sma e sai, na dati a sa koti toe.” — Galaciasma 6:7.

14. Foe san-ede a no boen foe arki èn dansi tapoe wan singi pe hoeroedoe e kon na ini?

14 Ma son sma e prakseri na densrefi: ’A de go na mi soso foe na arki foe pokoe èn no foe den wortoe; mi lobi gewoon na beat (na naki). Joe kan dansi so switi ooktoe a tapoe.’ Ma sosrefi toe dja gefar kan de na ini. Leki fa The Times Herald foe NewPort News (Virginia, VS) „wan slinger-discodansiman kan dansi na heri neti tapoe wan hit sondro foe arki wan sani moro foe na pokoe leki na drai kon baka alaten foe na ritme èn na ’hook line’, wan wortoe di pokoeman e gebroiki foe wan moi groepoe foe wortoe di alaten e drai kon baka”. A de troe taki na pokoe sa abi wan beat di kan graboe joe prakseri èn pe joe kan psansi moi a tapoe, ma sortoe dek’ati den wortoe e gi wi? San e psa go na ini na prakseri foe wan arkiman? Fa wan loyale kotoigi foe Jehovah kan dansi na tapoe wan singi di alaten baka a e kisi dek’ati foe doe hoeroedoe? — 1 Korintesma 6:9, 10.

15. Sortoe firi di e pori sma de na ini pokoe foe disiten?

15 Pori moreel wortoe no wawan de na ini rock nanga discopokoe. Na ini foeroe kondre ofoe kontren pokoe de di na ini na presi dati kan de pqpulair, ala di den abi wan beat ofoe tekst ini gebruik di troe kristen e si leki wan sani di no boen. Na ini The Times Herald foe Raleigh (North Carolina, VS), wan artikel ben tanapoe foe country pokoe pe den e taki: „Barmeisje nanga masra di joe no kan fertrow ben pré alaten kba wan rol na ini country singi, ma na ini na heri heri historia foe pokoe noiti ete den lobi-afersi foe den di no mag ben tjari kon na fesi leki now.” Na ini The Spokesman Review prakseri ben poti na tapoe na tra firi na ini populair pokoe di de nanga hoeroedoe wortoe: „Oemasma e singi foe seks na neti èn seks na tapoe na dansivloer èn seks tapoe oekoe foe na strati.” Den sortoe singi disi no sa de noti moro leki wan sani di e pori sma.

16. Sortoe jepi de gi sma di en ati e poesoe en foe arki na pori seks pokoe ofoe foe dansi a tapoe?

16 No frigiti noiti taki na onvolmaakti libisma ati kan de ferraderlek èn no e loekoe psa noti (Jer. 17:9). Joe ati e hari joe go so fara foe arki èn dansi na tapoe pokoe di joe sabi dati a de fowtoe na ini na ai foe Jehovah? Efoe dati de so, loekoe boen! Soekoe na ini begi a jepi foe Gado, sodati ’joe kan tan loekoe san de boen na Masra, èn no abi moro langa prati na den wroko di de foe doengroe’ (Efesesma 5:10-12; Psalm 5:1, 2). Na krakti wégri foe joe foe arki na pori seks pokoe ofoe foe dansi a tapoe, kan meki taki tra sma di den ati foe den e kori den kande kisi wan piri-ai.

17. Fa joe e denki foe gebroiki na rai na ini a tori foe pokoe soleki a tanapoe na ini (a) Efesesma 5:3? (b) Titus 2:11-14?

17 Den sma di na jeje foe na ogri seti foe sani disi soigi go na ini den, lobi kande srefsrefi den pori seks pokoe. Ma fa dati kan de so oiti wan ten nanga getrow kristen? Den e kisi na rai: „No meki taki kon a mindri makandra foe hoeroedoe èn ala sortoe doti libi ofoe bidrigifasi, soleki a fiti den santawan” (Efesesma 5:3). Oenoe ben drai baka nanga leti gi den „ogridoe èn grontapoe lostoe”? Dan meki wi no loekoe nomo na tapoe na sani di wi e taki, ma ooktoe na tapoe den sani di wi e arki sodati na ini den sani disi singi no sa de di e go foe hoeroedoe. Meki wi „libi nanga gesontoe ferstan èn regtvaardikifasi èn frede foe Gado na mindri foe na seti foe sani disi”. — Titus 2:11-14.

18. Sortoe aksi wi kan aksi wisrefi foe wi fasi di wi abi gi bepaalde pokoe?

18 Ma fa joe e denki joesrefi foe den pokoeman foe grontapoe? Aksi joesrefi: Mi e waka na baka sonwan foe den na ini na fasi fa mi e weri mi krosi, e kan mi wiwiri èn e taki? Omeni foe den takmakandra foe wi e go foe den èn den pokoe foe den? Mi si den leki wan gado foe di mi e weri bosroko ofoe empi di e prijse den sma disi, ofoe srefi fowtow nanga poster foe den anga na ini mi kamra? Disi na wan sani di fiti na ini na ai foe Jehovah, di na anbegi foe wi moe go na en? Mi e waka na baka na krin rai foe na bijbel foe: ’Lon komoto foe afkodré’. — 1 Korintesma 10:14; Romeinisma 1:24, 25.

Joe moesoe si wan difrenti a mindri boen nanga ogri

19. Fa na powa foe si sani èn di ben oefen boen kan gebroiki na ini a tori foe pokoe?

19 Na apostel Paulus ben skrifi: „Tranga njanjan de foe lepi sma, na den di nanga gebroiki foe den powa foe si sani ben oefen foe si boen foe ogri” (Hebrewsma 5:14). Kristelek papa nanga mama èn jongoewan moesoe man foe si wan difrenti na mindri boen nanga ogri tapoe na gron foe na powa foe den si sani èn di den oefen boen. Den moesoe erken èn trowe krinkrin den kori foe pokoe di e pori sma o moro na „ala sani mag”-moraal kon ankra moro tranga na ini na grontapoe disi di Didibri e tiri nanga na pokoe foe en, o moro Jehovah Kotoigi, jongoewan leki den owroe wan, moe teki wan moro faste bosroiti foe tjari den libi kon akroederi nanga na hemel Tata foe den. — Psalm 119:9-16; 1 Johannes 5:19.

20. San wi e rikomanderi na ini a tori foe jongoe sma di na jeje foe degedege pokoe e proberi foe kisi den?

20 No frigiti noiti taki wan tranga krakti e komoto foe pokoe. A kan wroko na tapoe na ati. Joe e si taki joe e soekoe foe lasi go na ini na jeje foe degedege grontapoe singi? Hopo doe wan sani wantewante foe kibri joe ati. Efoe joe de wan jongoe sma taki na situwasi dan nanga joe kristen papa nanga mama. Begi tranga ofoe Jehovah sa wani jepi joe nanga jepi foe en santa jeje. — Odo 4:23; Lukas 11:13; Galaciasma 5:22-24.

21. Fa kristen papa nanga mama kan jepi den pikin foe lon komoto foe pokoe di e pori sma?

21 Oen papa nanga mama san oenoe e doe foe jepi oenoe pikin foe si wan difrenti na mindri boen pokoe èn a pokoe di e pori sma? Leki kristen, nanga reti joe kan gi den pasi foe den arki na singi pe den e singi foe ogri jeje wroko, seks, hoeroedoe, a gebroiki foe takroe tabaka èn a gebroiki foe tranga? We now, teki na ten dan bifo joe bai na plaat ofoe e gi pasi na joe pikin arki na bepaalde pokoe, èn teki na saka loekoe foe kan si efoe disi e sori na tapoe wan pori krakti. Loekoe den nen èn den wortoe foe na singi. Efoe den singi e pori sma taki disi dan na wan switi fasi nanga joe pikin. Joe ben kan sori en taki ala kristen „moe de pikin-nengre na ini san takroe, ma bigisma na ini ferstan” èn den no moe proberi foe leri pori prakseri (1 Korintesma 14:20). Baka so wan takmakandra dan joe nanga joe pikin sondro degedege sa soekoe foe kon fri foe ala plaat nanga cassettelolo di joe abi èn di a bijbel e trowe èn bosroiti makandra dati joe no sa arki noiti moro na pokoe di e pori sma.

22. (a) Foe san-ede wi no e lasi noti san abi warti te wi e trowe pokoe di e pori sma? (b) Fa wi fasi foe si sani moe de te wi o teki wan pokoe?

22 Wan bigi difrenti de foe boen pokoe di a bijbel e gi pasi foe den makandra nanga den moi Kownoekondresingi di Kotoigi foe Jehovah na ini na heri grontapoe e prisiri na ini. Soboen wi no e misi noti di de warti te wi trowe den pokoe di e pori sma. Meki wi oefen wi powa foe si sani foe kan meki wan difrenti na mindri boen nanga ogri nanga jepi foe wan geregelde studie foe na bijbel nanga tra kristen boekoe. Meki wi anga moro fara a san boen. Efoe bepaalde boekoe de kontrari Gado regtvaardiki markitiki, trowe den dan. Teki den leri èn teki na faste bosroiti foe tan waka tapoe na „pasi foe opregtifasi” (Psalm 27:11). Loekoe boen spesroetoe nanga pokoe di e pori sma! Na a tra sé meki na teki foe pokoe joesrefi de wan prijse gi Gado, di „ben gi wi ala sani foeroe foe kan njan boen foe den”. — 1 Timotéus 6:17.

Sortoe piki joe ben sa gi?

◻ Sortoe bewijsi wi abi taki wan tranga krakti e kon foe pokoe?

◻ Fa joe kan sabi ofoe bepaalde pokoe abi foe doe nanga ogri jeje?

◻ San o psa te joe abi plaat ofoe cassettelolo di e sori tapoe ogri jeje krakti?

◻ Sortoe jepi de te wan sma ati e poesoe en foe arki ofoe dansi tapoe pokoe di e pori sma?

◻ Fa kristen papa nanga mama kan jepi den plkin foe den foe lon komoto foe na pasi di e pori sma?

[Prenki na tapoe bladzijde 5]

A de joisti te troe kristensma e waka baka grontapoe pokoeman na ini den fasi foe weri den krosi, kan den wiwiri nanga den libifasi?

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma