Kibri joesrefi gi pokoe di no boen!
„Loekoe boen taki fa joe e waka, no leki lawman, ma leki koniman, e bai a joisti ten gi oensrefi, foe di den dei ogri.” — EFEISESMA 5:15, 16.
1. Foe san ede den kan kari pokoe „wan presenti foe Gado”?
„POKOE . . . na wan presenti foe Gado.” Na so Loeloe Rumsey Wiley ben skrifi ini en boekoe Bible Music (Bijbel pokoe). Sensi owroeten, man nanga oema di frede Gado, ben e prakseri so foe na afersi disi. Nanga jepi foe pokoe, libisma ben sori den moro dipi firi foe den — prisiri, sari, atibron nanga lobi. Pokoe so boen ben plèi wan prenspari ròl ini bijbel ten èn den e taki foe en na ini a heri santa boekoe dati. — Genesis 4:21; Openbaring 18:22.
2. Fa den ben gebroiki pokoe foe prèise Jehovah ini bijbel ten?
2 A ben de na ini na anbegi foe Jehovah taki den ben tjari pokoe na a moro hei fasi. Wan toe foe den toemoesi moi wortoe foe prèise gi Jehovah Gado, di sma ben tjari wan ten, den ben poti fosifosi na singi. „Mi sa prèise a nen foe Gado nanga singi”, a psalm singiman David ben skrifi (Psalm 69:30). Te wan sma ben de en wawan, a ben prei pokoe te a ben taki na ini begi foe den firi foe en. „Na neti mi sa memre mi pokoe di mi prei nanga snaar; nanga mi ati mi wani sori taki mi e broko mi ede èn a jeje foe mi sa ondrosoekoe sani finifini”, Asaf ben skrifi (Psalm 77:6). Ini a tempel foe Jehovah den ben orga boen foeroe sani gi pokoe (1 Kroniki 23:1-5; 2 Kroniki 29:25, 26). Ten na ten, den ben orga boen bigi pokoe-groepoe, so leki na a inwijding foe a tempel, di den ben joeroe 120 man foe bro tronpeti (2 Kroniki 5:12, 13). Wi no abi sani di skrifi, foe a fasi fa a kefarlek moi pokoe disi ben piki, ma a boekoe The Music of the Bible e taki: „A no sa de wan moeilek sani foe abi wan prakseri foe a krakti di a pokoe foe a Tempel ben abi moro foeroe na tapoe sma, na den okasi foe sma sori lespeki . . . Efoe den ben kan tjari wan foe wi go na mindri so wan sani, dan a no ben sa misi taki wan krakti firi foe lespeki di moksi nanga frede èn grani ben sa kon na ini wi.”a
A fowtoe gebroiki foe pokoe
3, 4. Na sortoe fasi a pipel foe Gado nanga den heiden kondre na den sei ben gebroiki a presenti foe pokoe na wan fowtoe fasi?
3 Ma a no ala ten den ben gebroiki pokoe na so wan moi fasi. Na a bergi Sinai, den ben gebroiki pokoe foe poti faja gi a falsi anbegi foe wan gowtoe pikin kaw (Exodus 32:18). Na son okasi pokoe ben abi foe doe toe nanga wan droengoefasi foe tjari densrefi èn srefi nanga motjolibi (Psalm 69:12; Jesaja 23:15). Den heiden kondre di ben de lontoe Israèl ben fowtoe a srefi fasi, foe di den ben meki wan fowtoe gebroiki foe a presenti disi foe Gado. „Na Foenisia nanga Siria”, The Interpreter’s Dictionary of the Bible e taki, „pikinmoro ala pôpi pokoe ben prenki na anbegi foe Isjtar, na oemagado foe kisi pikin. So boen, pôpi singi ben de moro foeroe wan bigin foe seks jajo fesa”. Na a srefi fasi den owroeten Grikisma ben gebroiki pokoe foe meki dati go makandra nanga pôpi „seks dansi”.
4 Ija, pokoe abi a krakti foe gi sma faja, foe meki den tron wan srafoe foe dati èn foe abi krakti na den tapoe. Tintenti jari pasa kaba, John Stainer en boekoe The Music of the Bible, ben go srefi so fara foe taki: „No wan koni di sma abi foe doe sani abi so wan tranga krakti na tapoe a libisma ras ini a ten disi, leki a koni di sma abi foe prei pokoe.” Ini a ten disi pokoe e go doro foe abi wan bigi krakti na sma tapoe. Foe dati ede, a fowtoe sortoe pokoe kan de wan troetroe kefar gi jongoesma di e frede Gado.
A de fanowdoe foe loekoe boen
5. (a) Sortoe bigi ròl pokoe e plèi ini a libi foe foeroe tini? (b) San na a fasi fa Gado e si jongoesma di e prisiri densrefi?
5 Efoe joe na wan jongoe sma, dan joe sabi heri boen o prenspari pokoe — spesroetoe den difrenti fasi foe pop noso rock pokoe — de gi foeroe sma di abi a srefi jari leki joe. Den ben kari pokoe srefi „wan pisi foe a sani di de toemoesi prenspari foe wan tini gro”. Den ben bereken taki ini en lasti siksi skorojari, a gemiddelde foe den jongoesma na Verenigde Staten sa arki rock pokoe so wan fo joeroe ibri dei! Dati e sori foe troe taki balansi no de. A no de so taki a no boen foe sma njanboen foe wan sani di e meki joe firi boen noso kolokoe. Seiker Jehovah, a Mekiman foe pokoe di e gi prisiri, no e froewakti foe jongoe sma foe poti swa fesi noso foe no firi kolokoe. Foe taki en leti, a e gi en pipel a komando: „Abi prisiri na ini Jehovah èn de breiti, oenoe di de regtfardiki; èn bari na wan prisirifasi, ala den sma di de opregti foe ati” (Psalm 32:11). En Wortoe e taigi jongoe sma: „Abi prisiri, jonkoeman, ini joe jongoe jari èn meki na ati foe joe doe boen ini den dei foe joe jongoe jari.” — Preikiman 11:9.
6. (a) Foe san ede jongoesma moesoe loekoe boen te den e teki pokoe? (b) Foe san ede foeroe foe den pokoe ini a ten disi takroe moro leki den pokoe foe a geslakti di ben de bifo a geslakti disi?
6 Ma tokoe boen reide de gi joe foe loekoe boen nanga den pokoe di joe lobi foe teki. Na apostel Paulus ben taki na Efeisesma 5:15, 16: „Tan loekoe boen taki fa joe e waka, no de leki lawman, ma leki koniman, e bai a joisti ten gi oenoe srefi, foe di den dei ogri.” Son jongoesma kan gi gens taki, so leki fa wan jongoe oemapikin ben doe: „Den papa nanga mama foe wi ben arki a pokoe foe den di den ben jongoe. Foe san ede wi no kan arki di foe wi?” Sonwan foe den pokoe di oen papa nanga mama ben njanboen foe den di den ben abi a srefi jari leki joe, ben abi kande den takroesei toe. Te joe go ondroesoekoe en boen, dan foeroe foe den pôpi singi di ben abi wan boen nen, ben sori taki den abi wan moi nomroe wortoe di e sori go na seks na wan kibrifasi èn a ben sori leki den no ben taki foe hoeroedoe. Ma san ben de fosi wan sani di den ben taki kibrikibri foe en, den e taki now foe en sondro foe kibri wán sani. Wan skrifiman e taki: „Ini a ten disi den e trobi pikin srefisrefi nanga boskopoe di e taki foe sani leti fa a de, na so wan bradi fasi moro leki iniwan sani di ben de foe si wan ten ini a koeltoeroe foe wi.”
Rap pokoe — A pokoe di e meki sma opo kontrari makti
7, 8. (a) San na rap pokoe èn san e meki a de so pôpi? (b) San kan meki sma sabi taki wan sma lobi a rap fasi foe libi?
7 Go prakseri, foe eksempel, foe a rap pokoe di de na modo now. So leki fa a tijdschrift Time e taki, dan rap kon tron „wan law ritme di esi-esi e panja ensrefi na heri grontapoe” èn na Brasion, Europa, Japan, Rosiakondre nanga den Verenigde Staten foe Amerkankondre a pôpi srefisrefi. Foeroetron rap no abi melodi srefi, den e taki den wortoe foe a singi, den no e singi en, foe a go makandra nanga wan tranga beat (a tranga fasi fa a pokoe e naki). Ma a de a tranga beat dati, di sori foe de a moro prenspari reide taki rap e tjari so foeroe boen bakapisi gi bisnis. „Te mi e arki rap pokoe”, wan jongoe Japansi oema e taki, „mi e prisiri srefisrefi èn te mi e dansi, mi e firi misrefi fri”.
8 Den wortoe foe rap — nofotron wan grofoe moksi foe doti taki nanga wakaman taki — e sori wan tra reide di e meki taki rap de so pôpi. Tra fasi leki den wortoe foe rock pokoe di sma gwenti, di moro foeroe foe den e taki foe a tori di abi foe doe nanga tini lobi afersi, den wortoe foe rap abi nofotron wan moro serjoesoe boskopoe. Son rap pokoe e taki kontrari onregtfardikifasi, a lobi di sma no lobi wan tra ras nanga a grofoefasi fa skowtoe e handri. Ma ten na ten, den e poti den wortoe di de na a kaba foe wan refrein, ini a moro doti taki di kan seki sma èn di noiti ben sa kan kon na iniwan sma prakseri. A sori leki rap e seti sani toe gi na opo di sma e opo densrefi kontrari markitiki di sma abi ini a tori foe a fasi fa foe e weri krosi èn e sorgoe den skin èn gi a seks moraal. A no de foe froewondroe, taki den e si rap now leki wan fasi foe libi. Sma e kon sabi denwan di lobi rap, na a fasi fa den e boeweigi den anoe nanga foetoe pasa marki, a wakaman taki foe den, nanga a fasi fa den e weri krosi — bigi jeans broekoe, hei pata nanga fetre di loesoe, gowtoe keti, baseball pèt nanga doengroe bril.
9, 10. (a) Sortoe sani jongoesma moesoe go prakseri te den moesoe teki a bosroiti efoe rap pokoe nanga en fasi foe libi na „sani di e plisi Masra”? (b) Foe sortoe sani kresten jongoesma no ben prakseri serjoesoe?
9 Na Efeisesma 5:10 den e taigi kresten foe „tan ondrosoekoe san e plisi Masra”. Te joe e go prakseri foe a nen di rap kisi, joe denki dan taki a ben sa de wan sani di „e plisi Masra” te joe e kisi foe doe nanga dati? Wan kresten jongoesma ben sa wani taki sma kon sabi en foe wan fasi foe libi di sma no feni boen, srefi foeroe grontapoe sma? Loekoe fa wan man di e gi wan sjatoe loekoe foe sani, ben taki foe wan rap show: „Den rap singiman ben strei nanga makandra foe de a groepoe di e seki sma moro nanga doti taki èn wortoe di e taki foe seks sondro foe kibri wán sani. . . . Man nanga oema dansiman ben doe neleki den ben abi seks na tapoe a podium.” Foe wan foe den prenspari pisi foe a show, wan orgaman foe a show ben taki: „Pikinmoro ibri wortoe di komoto na den mofo (doti).”
10 Ma tokoe a pokoe di den ben prei a neti dati, sma ben si leki a gewoon rap. A driktoro foe a zaal pe den ben gi a show ben taki: „San joe e jere na a gewoon rap — a srefi rap di den jongoesma e bai ini den wenkri.” Fa a de wan sari sani foe taki dati na mindri den sowan 4000 jongoesma di ben de drape na a show, joe ben abi toe wan toe sma di e taki dati den na Jehovah Kotoigi! So leki fa a sori, dan wan toe foe den no ben prakseri serjoesoe foe a tori taki Satan na „a tiriman foe a makti foe a loktoe”. A e tiri „a jeje [noso, a moro prenspari fasi foe tjari joesrefi na froestansei] di e wroko now ini den manpikin foe tranga jesi” (Efeisesma 2:2). A belang foe soema joe ben sa doe efoe joe e kisi foe doe nanga rap pokoe noso a rap fasi foe libi? A de so, taki wan toe rap pokoe no abi so foeroe takroe sani na ini. Ma a de wan boen sani te joe e kweki wan lobi gi iniwan sortoe pokoe, di moro foeroe de kontrari den kresten markitiki?
Heavy Metal pokoe — Seks, ogridoe nanga na anbegi foe Satan
11, 12. San na heavy metal pokoe èn sortoe takroe eigifasi a abi?
11 Wan tra sortoe pôpi pokoe na heavy metal. Heavy metal pokoe de moro leki a hebi rock di den e prei so tranga. Wan raport na ini The Journal of the American Medical Association e taki: „Heavy metal pokoe . . . na pokoe di e naki tranga ibritron baka èn a foeroe nanga wortoe di e prèise a si di sma no wani si trawan na ai, a meshandri foe sma èn seks di no de gewoon èn wanwantron na anbegi foe Satan.” Ija, den nen wawan foe sonwan foe den moro pôpi groepoe e kotoigi foe a porifasi foe a sortoe rock pokoe disi. Den abi den sortoe wortoe na ini leki „vergif”, „gon” nanga „dede”. Ma tokoe heavy metal pokoe de wan safoe sani ete te joe e agersi en nanga trash metal pokoe nanga heavy metal pokoe di moro foeroe e taki foe sani leki „dede” — toemoesi freimde sortoe pokoe, di ben e bigin na a heavy metal pokoe. Den nen foe den pokoegroepoe disi abi wortoe na ini leki „kannibaal” (sma di e njan libisma meti) nanga „dedeboskopoe”. Jongoesma na foeroe kondre no e froestan kande fa den nen disi na tegoe sani, bika den de ini Ingrisitongo noso wan tra freimde tongo.
12 Heavy metal pokoe doronomo abi foe doe nanga a kiri di tini e kiri densrefi, brokoskin nanga a gebroiki foe drug. Foe di a abi foe doe nanga wan ogri fasi foe doe, dan dati ben meki wan man di e gi rai na radio ben gi en a nen foe „pokoe di e meki joe kiri joe papa nanga mama”. A de na abi di a abi foe doe nanga na anbegi foe Satan di e meki taki foeroe papa nanga mama — èn skowtoeman, e broko den ede srefisrefi. Wan man di e ondrosoekoe sani ben taki dati wan toe jongoesma di ben proeberi na anbegi foe Satan, ben kisi foe doe nanga den dangratori di abi foe doe nanga obiawroko, nanga jepi foe den pokoe disi. „Den no sabi nanga san den e kisi foe doe”, a e bosroiti.
13. San na a kefar te sma e kisi foe doe nanga heavy metal pokoe?
13 Ma kresten jongoesma, no moesoe de „sondro sabi foe san [Satan] abi na prakseri” (2 Korentesma 2:11). Te foe kaba „wi e feti . . . nanga den ogri jeje krakti ini den hemel kontren” (Efeisesma 6:12). Fa a ben sa de wan don sani, foe wan sma kari den ogri jeje kon na ini en libi nanga jepi foe a pokoe di a lobi! (1 Korentesma 10:20, 21) Tokoe a de krin taki wan toe kresten jongoesma lobi a pokoe disi srefisrefi. Sonwan foe den ben soekoe fasi srefi foe satisferi, na wan kibrifasi, den lostoe foe den di den abi gi pokoe di den lobi. Wan jongoe oemapikin e bekènti: „Mi ben abi a gwenti foe arki heavy metal pokoe, sontron pikinmoro a heri neti. Mi ben bai tijdschrift di e taki foe heavy metal pokoe èn mi ben kibri den na ini soesoe dosoe, foe mi papa nanga mama no si den. Mi ben lei gi mi papa nanga mama. Mi sabi taki Jehovah no ben plisi nanga mi.” Wan artikel na ini Ontwaakt! ben meki a kon kenki a prakseri foe en. Omeni tra jongoesma de ete kande ini a trapoe foe a sortoe pokoe disi?
Koti san joe e sai
14, 15. Foe san ede wi kan de seiker taki na arki di wan sma e arki pokoe di no boen, sa abi takroe bakapisi? Gi eksempel.
14 No proeberi foe meki a kefar di a sortoe pokoe dati kan tjari, sori moro pikin. A troe taki joe no e kisi a firi kande foe kiri wan sma noso foe doe seks hoeroedoe soso foe di joe ben arki wan singi. Ma tokoe Galasiasma 6:8 e taki: „A sma di e sai nanga en skin na prakseri, sa koti porifasi foe en skin.” Arki grontapoe pokoe, di abi eigifasi di gersi di foe meti èn di abi foe doe srefi nanga sani foe ogri jeje, kan abi soso wan takroe krakti na joe tapoe. (Teki gersi Jakobus 3:15.) Den e teki den wortoe foe Josef Stuessy, wan profesor foe pokoetori, èn taki en so: „Ibri sortoe pokoe abi krakti na tapoe a fasi fa wi e firi, fa wi e tjari wisrefi nanga fa wi e doe . . . Ibri sma di e taki: ’Mi kan arki heavy metal pokoe, ma a no abi krakti na mi tapoe’, fowtoe srefisrefi. A de so nomo taki a abi krakti tapoe difrenti sma te na difrenti marki èn na difrenti fasi.”
15 Wan kresten jonkoeman e erken: „Mi ben kisi foe doe nanga trash metal pokoe so foeroe, taki a sma di mi ben de, ben kenki.” Heri esi a ben bigin foe ondrofeni problema nanga den ogri jeje. „Te foe kaba mi ben trowe den pokoe foe mi èn mi ben kon fri foe den ogri jeje.” Wan tra jonkoeman e bekènti: „A pokoe di mi ben gwenti foe arki, efoe a no ben abi foe doe nanga afkodrei, dan na drug, noso seks. Foeroe jongoesma e taki dati a no abi krakti na den tapoe, ma a abi krakti troetroe na den tapoe. Pikinmoro mi no ben de moro ini waarheid.” Wan odo e aksi: „Wan man kan poti faja na ini a borsoe foe en èn tokoe den krosi foe en no e bron?” — Odo 6:27.
Tan de na ai
16. San wi kan taki foe den skrifiman nanga pokoeman foe foeroe foe den disiten pokoe?
16 Paulus ben skrifi gi den kresten foe Efeise foe owroeten: „Disi mi e taki foe dati ede, èn mi e gi kotoigi ini Masra, taki oenoe no e waka moro leki fa den nâsi e waka toe ini a froestan di no e tjari wini kon, ala di den de na doengroe na froestan sei, èn den drifi komoto foe a libi di de foe Gado, foe a don ede di de na ini den, bika foe a firi ede di na ati foe den no abi firi” (Efeisesma 4:17, 18). A no disi wi kan taki foe den skrifiman nanga den singiman foe foeroe foe den disiten pokoe? Moro leki wan ten, ala sortoe pokoe e sori a krakti foe „a gado foe a seti foe sani disi”, Satan Didibri. — 2 Korentesma 4:4.
17. Fa jongoesma kan kroetoe pokoe noso tesi en?
17 Ini a tori foe den „lasti dei”, bijbel ben taki na fesi: „Takroedoeman nanga spotoeman sa kon ogri moro nanga moro” (2 Timoteus 3:1, 13). Moro leki wan ten, foe dati ede, joe moesoe loekoe boen sortoe pokoe joe e teki. Nofotron a morsoe nen foe a pokoe, sa meki sma no wani en. Job 12:11 e aksi: „A no a jesi srefi e tesi wortoe neleki fa a tapoesei mofo e tesi njanjan sani?” Na a srefi fasi, joe kan tesi a pokoe foe di joe e arki wán foe den boen, foe loekoe sortoe pokoe na en. Sortoe firi a melodi e meki kon na ini joe? A e gi deki-ati na a doe foe werdri, pori fasi foe doe — a jeje foe meki prisiri èn babari? (Galasiasma 5:19-21) Fa a de nanga den wortoe? Den e gi deki-ati foe doe seks hoeroedoe, a gebroiki foe drugs noso tra fowtoe sani di de wan „sjensani srefi foe taki foe dati”? (Efeisesma 5:12) Bijbel e taki dati na mindri a pipel foe Gado, den no moesoe „taki srefi” foe den sortoe sani disi èn moro mendri srefi den moesoe arki a fasi fa a pokoe e naki èn drai en ibri leisi baka (Efeisesma 5:3). Fa a de nanga a fasi fa a kafti foe a plaat loekoe na dorosei? A de so taki a abi afkodrei edeprakseri na tapoe noso prenki di e wiki seks firi?
18. (a) Sortoe kenki wan toe jongoesma moesoe meki ini a tori foe pokoe? (b) Fa jongoesma kan kweki wan lobi gi pokoe di de moro gosontoe?
18 Kande joe moesoe tjari wan toe kenki kon na ini a sortoe pokoe di joe lobi. Efoe joe abi plaat, videobanti, cassettelolo nanga compact disk, di abi hoeroedoe nanga ogri jeje thema na tapoe, joe moesoe trowe den wantronwantron. (Teki gersi Tori foe den Apostel 19:19.) Disi no wani taki dati joe no kan njanboen foe pokoe; a no ala pôpi pokoe takroe. Wan toe jongoesma ben leri toe foe bradi a lobi foe den gi pokoe èn now den e njanboen foe wan toe klassiek pokoe, pokoe foe a kondre, lekti jazz pokoe nanga tra sortoe pokoe. Den Kownoekondre Singi-cassettelolo ben jepi foeroe jongoesma foe kweki wan lobi gi orkest pokoe di e bow sma.
19. Foe san ede a de prenspari foe hori pokoe na en presi?
19 Pokoe na wan presenti foe Gado. Ma gi foeroe sma a e tron wan sani di sma e doe, ma di no boen gi den gosontoe. Den sma disi de neleki den Israèlsma foe owroeten di ben njanboen foe a prei di den ben prei „pokoe preisani di abi snaar, sinsin nanga froiti, . . . ma na san Jehovah e doe den no [ben] loekoe” (Jesaja 5:12). Meki a de wan marki gi joe foe hori pokoe na en presi èn meki san Jehovah e doe de a moro prenspari sani di joe e broko joe ede nanga en. Loekoe san na den joisti pokoe na mindri trawan èn prakseri fosi san joe e teki. Na so fasi joe sa man foe gebroiki — èn no meki wan fowtoe gebroiki — foe a presenti disi foe Gado.
[Foetoewortoe]
a So leki fa a ben sori, dan a nâsi Israèl ben abi a moro hei koni foe prei pokoe. Wan prenki foe Asiria e sori taki nanga tranga kownoe Sanherib ben aksi kownoe Hiskia, foe a gi en Israèl pokoeman leki wan pai foe edemoni. Grove’s Dictionary of Music and Musicians e taki: „Foe aksi nanga tranga pokoeman leki wan pai foe edemoni . . . ben de troetroe wan sani di no ben de wan gwenti.”
Joe e memre disi ete?
◻ Foe san ede den kan kari pokoe wan presenti foe Gado?
◻ Fa den ben gebroiki pokoe na wan fowtoe fasi na owroeten?
◻ Sortoe kefar rap nanga heavy metal pokoe e pristeri kresten jongoesma?
◻ Fa kresten jongoesma kan oefen a fasi fa den e loekoe boen nanga a sortoe pokoe di den e teki?
[Prenki na tapoe bladzijde 28]
Ini bijbel ten, den ben gebroiki pokoe nofotron leki wan fasi foe tjari prèise gi Jehovah