Wan njoen grontapoe de krosibei!
TIRIMAN FOE KONDRE ben taki foe wan njoen grontapoe seti di densrefi o meki. Den e taki foe meki na grontapoe kon fri foe frede èn foe sani di e skotoe a wrokomakandra a mindri sma èn a mindri kondre. Ma a didon na libisma foe tjari wan njoen grontapoe kon?
A libisma famiri ben kisi foeroe jarihondro foe meki wan njoen grontapoe foe vrede èn seikerfasi kon. Sondro tweifri, foeroe foe den sma ben de opregti ini a moeiti foe den di den ben meki. Awansi fa den stroktoeroe ben de toe foe tiri wan kondre di libisma ben seti foe kan meki den prakseri dati kon troe, tokoe den bijbel wortoe ben sori taki den de troe: „A no de na wan man di e waka, foe poti srefi en foetoe a pasi.” — Jeremia 10:23.
A pramisi foe wan njoen grontapoe
Tokoe, a srefi Wortoe foe Gado di skrifi nanga jepi foe santa jeje, e gi wi na seikerfasi taki wan njoen grontapoe sa kon. Baka di na apostel Petrus e froeteri na fesi foe a kaba foe wan owroe grontapoe seti foe sani, a e froeklari: „Njoen hemel nanga njoen grontapoe de, di wi e froewakti akroederi en pramisi, èn drape regtfardikifasi sa libi.” — 2 Petrus 3:10-13.
Soema e pramisi disi? A no komoto foe no wan tra sma moro leki Jehovah, „na Moro Heiwan. . .foe a heri grontapoe” (Psalm 83:18). A sa doe san libisma no man doe. Ija, Jehovah Gado sa tjari wan njoen grontapoe kon. Ma oten?
Wan njoen grontapoe di de boen krosibei!
Bifo Gado en njoen grontapoe di a pramisi e tron wan troe sani dorodoro, dan na disiten „grontapoe”, ofoe „seti foe sani”, moesoe kon na en kaba. Nanga disi ini prakseri den disipel foe Jesus ben aksi: „Masra, taki gi wi, hoetem dati sa kom? En Hoe marki sa meki soema kom sabi da joeroe, disi joe sa kom baka, en disi heeli grontapo sa kaba?” (Mat. 24:3, Njoen Testament nanga den Psalm). Leki fa a moro soifri Njoen Grontapoe Vertaling e taki en, dan den bakaman foe Jesus ben aksi: „Froeteri wi: Oten den sani disi sa feni presi, èn san sa de a marki foe joe denoja èn foe na bosroiti foe na seti foe sani”?
Leki piki, Jesus ben taki na fesi foe foeroe pisi foe na marki foe en denoja, di no de foe si, leki wan jeje sma ini hemel kownoekondremakti (1 Petrus 3:18). Foe eksempel, a ben taki: „Nâsi sa opo feti nanga nâsi èn kownoekondre nanga kownoekondre, èn ini a wan presi baka na trawan mankeri foe njanjan èn gronseki sa de.” Foe „wan bigin foe pen foe banawtoe” ini 1914, dan „na famiri-lo disi” di Jesus ben sori spesroetoe na tapoe, ben ondrofeni doronomo orlokoe, mankeri foe njanjan, èn gronseki leki wan pisi foe a marki foe na denoja foe en, di no de foe si. — Mateus 24:7, 8, 34.
Orlokoe ben kon tapoe na famiri-lo disi, na wan fasi di no abi en speri, foe sensi a jari 1914. Sma e denki taki na Fosi Grontapoe feti teki so wan 14 miljoen libi foe sma. Ini a di foe Toe Grontapoe feti, den ben kiri 55 miljoen fetiman nanga borgroe. We, sensi 1914 moro leki 100 miljoen sma ben lasi libi ini orlokoe! Disi seiker, e sori tapoe pisi foe na marki foe na denoja foe Jesus.
A mankeri foe njanjan, di Jesus ben taki na fesi toe foe en, ben pori foeroe kondre baka ibriwan foe den toe grontapoe feti. Ala di a sabidensi ben go a fesi, tokoe pikinmoro a wan di foe fo pisi foe libisma na grontapoe de nanga angri ini a ten disi. Ibri jari, miljoen miljoen pikin èn tra sma e dede foe di den no abi nofo njanjan. The World Book Encyclopedia e taki: „Foeroe foe den ontwikkeling kondre leki Afrika, Asia nanga Latino-Amerika, pikinmoro no abi nofo njanjan gi den pipel. Miljoen miljoen sma ini den kondre disi e pina foe angri. Te na meki foe njanjan ofoe a tjari kon foe njanjan ini a kondre e kon mendri foe a wan ofoe tra reide, dan angriten kan opo ede kon èn doesoen doesoen ofoe miljoen miljoen sma kan dede.”
Gronseki teki foeroe libi ini a famiri-lo disi èn disi e marki „a ten foe a kaba” (Danièl 12:4). A prakseri foe omeni sma lasi libi na ini gronseki no de ala presi a srefi. Ma sensi 1914, dan a pori di gronseki pori sani ben kon moro foeroe na a heri grontapoe, èn disi ben aksi hondrodoesoen nanga hondrodoesoen libi. A Yorkshire Post foe 19 oktober 1989, di e gi piki soso tapoe toe foe den disi, e taki: „Ini 1920 wan seki na ini a distrikt foe China, Kansoe, ben kiri 180.000 sma èn tapoe 28 juli 1976, China ben njan pina foe en moro hebi seki ini en disiten historia. No moro mendri leki 240.000 sma dede, di wan seki nanga a marki foe 7,8 tapoe a opo wegi foe Richter ben broko a noord owstoe foto foe Tangsjan pikinmoro te na gron.” Na koranti ben skrifi foe moro leki 30 tra bigi gronseki ini a di foe twenti jarihondro disi.
Den ben taki toe foe kownoekondre preikiwroko na fesi leki wan pisi foe a marki foe Jesus denoja di no de foe si. A ben taigi den disipel foe en di ben angri foe sabi: „Na boen njoensoe foe na kownoekondre disi sa preiki na a heri grontapoe pe sma e libi, leki wan kotoigi gi ala nâsi èn dan a kaba sa kon” (Mateus 24:14). Leki fa Jesus ben taki na fesi, dan now moro leki 4.000.000 kotoigi foe Jehovah e doe a preikiwroko disi na a heri grontapoe ini 212 kondre.
Den profeititori disi èn trawan, di e kontroe ini a ten disi e sori taki wi e libi troetroe ini „den lasti dei” (2 Timoteus 3:1-5). Leti na wi fesi a „bigi banawtoe” de di Jesus Krestes ben taki na fesi foe en toe. Na bigi banawtoe disi, di e doro en heimarki ini a „orlokoe foe a bigi dei foe Gado na Almaktiwan” na Har–Magedon, sa meki wan kaba kon na a gadolowsoe seti foe sani foe now (Mateus 24:21; Openbaring 16:14-16). Dan a njoen grontapoe di Gado pramisi sa tron wan troe troe sani.a
Den blesi di libisma no man tjari kon
Tiriman foe kondre e djaf foe wan njoen grontapoe seti di densrefi o meki. Ma Jehovah, a Gado foe hemel nanga grontapoe, noiti ben aksi libisma foe poeroe kenki a disiten seti èn poti wan njoen grontapoe ini en presi (Mateus 24:34, 36). Na owroe apostel Johanes ben si na fesi san Gado, no libisma, sa doe:
„Mi ben si wan njoen hemel èn wan njoen grontapoe; bika a fosi hemel nanga a fosi grontapoe ben pasa gowe, èn a se no de moro. Mi ben si so srefi na santa foto, a Njoen Jerusalem di e komoto foe Gado na ini hemel e saka kon na ondro klari leki wan trow misi èn di moi ensrefi gi en masra. Tapoe dati mi ben jere wan tranga sten di komoto foe a kownoestoeroe èn e taki: ‘Loekoe! A tenti foe Gado de na den libisma èn en sa tan na den, èn den sa de en pipel. Èn Gado srefi sa de nanga den. Èn a sa figi ibri watra-ai poeroe foe den ai, èn dede no sa de moro, no row, no baraikrei, no pen sa de moro. Den fosi sani pasa kaba.’ Èn a Wan di ben sidon na tapoe a kownoestoeroe ben taki: ‘Skrifi, bika den wortoe disi de getrow èn troe.’” — Openbaring 21:1-5.
A „njoen hemel” na a hemel kownoekondre foe Jesus Krestes. A „njoen grontapoe” no de wan tra planeet, ma wan tra libimakandra foe sma na tapoe a planeet disi — den alamala de sma di e gi jesi èn e saka densrefi na ondro a kownoekondre foe Krestes, sondro pratifasi ini ras, nationaliteit ofoe tongo. (Teki gersi Psalm 96:1.) Na simbôlis hemel nanga grontapoe foe now — a seti foe sani foe Didibri nanga en stroktoeroe foe tiri kondre, pe Satan nanga en ogri-jeje abi krakti na tapoe — sa kisi pori (1 Johanes 5:19). Ala di letterlijk se e tan, na agersi se foe woenjoewoenjoe takroe-ati sma no sa de foe feni moro. Den kompe tiriman foe Jesus ini hemel de a Njoen Jerusalem èn makandra nanga en den de a ede organisâsi di sa tiri a regtfardiki libisma libimakandra. Gado sa poti na wan agersi fasi ‘en tenti’ na a libisma famiri, di e gi en jesi, ala di den sa kon verzoen nanga en dorodoro nanga jepi foe Jesus ini na doesoen-jari kroetoedei. — Openbaring 14:1-4; 20:6.
Ondro a kownoekondre tiri foeroe reide sa de foe de kolokoe. Row, barikrei èn pen di de a bakapisi foe siki, sari èn den sortoe sani dati, sa de sani di den ben ondrofeni fosi ten. Srefi a dede di komoto foe wi fosi papa, na sondari Adam, panja go na a heri libismafamiri, no sa de moro (Rome sma 5:12). Fa prisiri sa de te a problema disi di e meki watra-ai kon na a heri grontapoe, sa gowe foe têgo!
A no wan libisma di e dede, ma na Gado srefi e gi na djaranti foe den blesi disi. Na En na a Wan di e taki: „Loekoe! Mi e meki ala sani kon njoen.” Ija, èn Jehovah Gado ben taigi na apostel Johanes: „Skrifi, bika den wortoe disi de getrow èn troe.”
Den fondamenti fanowdoe kon satisferi dorodoro
Ini a njoen grontapoe di Gado o meki, a grontapoe sa kon tron te foe kaba wan paradijs. Disi de seiker, bika Jesus ben pramisi wan ogriman di ben sori berow, èn di den ben spikri na wan postoe na en sei: „Foe troe, tide mi e taigi joe: Joe sa de nanga mi na Paradijs” (Lukas 23:43). Na mindri den paradijs toestand disi, dan den sa sorgoe dorodoro gi den sortoe fanowdoe disi foe libisma leki njanjan nanga oso.
Mankeri foe njanjan e teki foeroe miljoen miljoen libi ini a ten disi. Ma o boen den moeiti foe sma kan de foe gi njanjan na den wan di de nanga angri bere, tokoe bigi-ai nanga tra sani e hori libisma na baka foe loesoe den problema disi. Foe eksempel, a Saturday Star, wan koranti foe Johanesburg na ini Zuid-Afrika, e skrifi: „ Politiek kesekese, na kon diri foe oli èn wan lasi-ati na ala sei ini a tori foe den feti ini Afrika di e sori leki den no e kaba noiti, alamala makandra e meki taki loesoe foe den problema no man doro. . .Na ini Soedan, wan foe den kondre di kisi en hebi troetroe, dan a kefar de taki 5 te 6 miljoen sma no abi nofo njanjan, ini 1991.” Ma sma sa frigiti na ini Gado njoen grontapoe taki mankeri foe njanjan ben de. Ondro a kownoekondre tiri „foeroe karoe sa kon de na tapoe grontapoe; na tapoe a ede foe den bergi a sa de pasamarki”. — Psalm 72:16.
Wan oso na wan tra fanowdoe foe libisma di foeroe sma ini wi ten no abi. Miljoen miljoen sma e libi ini no moro leki wan broko-oso ofoe no abi oso srefisrefi. Leki fa na New York Times e taki, dan ini wan Owstoe kondre, „na wan elektronika fabriki . . . wrokoman di abi 20 jari de foe kon tapoe wan lijst foe wakti 73 jari langa, bifo den kan kisi wan oso”, èn wan raport foe lanti e sori taki son sma moesoe libi „na ini den maksin foe bigi wenkri, na ini kantoro ofoe srefi na ini koemakoisi.” Ma fa a sa de tra fasi na ini a njoen grontapoe! Na ini a paradijs di e kon, „oso den sa bow seiker èn den sa libi na ini; èn droifidjari den sa prani seiker èn njan foe den froktoe. Den no sa bow èn wan tra sma go libi na ini; den no sa prani èn wan tra sma go njan foe en. Bika leki den dei foe wan bon, na so den dei foe mi pipel sa de; èn a wroko foe den eigi anoe, den wan di mi ben teki sa gebroiki krinkrin.” — Jesaja 65:21, 22.
Problema foe a libi kontren foe wi no sa de moro ini Gado njoen grontapoe di a pramisi. A meki kon doti foe a loktoe di de wan kefar gi na gesontoe èn gi den prani, no sa de moro. A meki kon doti foe grontapoe èn na pori foe kontren pe sma e libi, di e tjari bigi nomroe foe prani nanga meti kon ini kefar, no sa de wan kefar moro. Èn sani leki a meki kon doin foe na ozon-laag no sa tjari a libi na grontapoe kon ini kefar moro. Wi kan de seiker taki Jehovah Gado sa loesoe ala den problema disi, bika en wortoe e gi wi na djaranti taki heri esi „a sa pori den wan di e pori na grontapoe”. — Openbaring 11:18.
Ini a njoen grontapoe, dan orlokoe sa de wan sani foe fositen toe, ma no bika tiriman ben man foe fri den nâsi foe fetisani. Kontrari foe dati, Gado sa handri pe politiek tiriman ben misi a marki. A sa tjari vrede kon gi na libismafamiri di gi jesi na en, akroederi den wortoe disi foe a psalmsingiman: „Kon, oen pipel loekoe den wroko foe Jehovah, fa a e doe froewondroe sani na grontapoe. A e meki orlokoe kaba te na den farawe oekoe foe grontapoe. A bo a e broko èn a e koti a lansri troetroe ini pisipisi; den wagi a e bron na ini faja” (Psalm 46:8, 9). Ini a pramisi njoen grontapoe foe Gado di de so krosibei, sma no sa feti moro, ma sa njanboen foe troe vrede èn seikerfasi. — Mika 4:2-4.
Joe sa de drape?
Joe kan poti froetrow na ini a njoen grontapoe di Jehovah Gado pramisi. A no e lei (Hebrew sma 6:17, 18). En wortoe, a bijbel, de troe èn san a e pramisi na ini, e kon troe ala ten. — Johanes 17:17.
Jehovah Kotoigi e doe moeiti foe prati na boen njoensoe disi, foe den moi blesi gi den sma di e gi jesi, nanga ala opregti-ati sma. Joe moesoe doe moeiti now foe kon kisi sabi foe a prakseri foe Gado, èn doe wan sani tapoe den wondroe pramisi di joe e feni ini den Santa boekoe. Na fasi foe handri disi kan meki taki joe kan libi gi ten di no skotoe, bika Jesus ben taki: „Disi wani taki têgo libi, foe den teki doronomo sabi foe joe, a wan enkri troe Gado, èn foe en di joe ben seni kon, Jesus Krestes” (Johanes 17:3). Dan joe sa abi a grani foe njanboen foe den kolokoe ten di de leti na wi fesi, bika Gado en njoen grontapoe de krosibei!
[Foetoewortoe]
a Loekoe den kapitel 17 nanga 18 foe a boekoe Joe kan libi foe têgo ini wan paradijs na grontapoe, di ben tjari kon a doro nanga jepi foe Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.