Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w91 1/10 blz. 4-7
  • O langa Gado pasensi sa tan ete?

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • O langa Gado pasensi sa tan ete?
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1991
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Foe san-ede Gado de so nanga pasensi?
  • Wan eksempel foe Gado pasensi
  • Foe san-ede Gado abi pasensi now?
  • A strei ini a tori foe tiri
  • Njanboen now foe Gado pasensi
  • No toemoesi langa moro!
  • San wi kan leri fu a pasensi fu Yehovah nanga Yesus?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2012
  • Sori pasensi neleki fa Yehovah e du dati
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2006
  • Tan abi pasensi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2023
  • Pasensi e yepi wi fu no lasi howpu
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2018
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1991
w91 1/10 blz. 4-7

O langa Gado pasensi sa tan ete?

SO WAN 3000 jari pasa kaba, wan koniman ben skrifi: „A wan sma ben basi a tra sma nanga lasi gi en” (Preikiman 8:9). Foe sensi a ten di a ben kon si a sani disi, sani no ben kon moro betre. Na ini a heri historia sma ofoe groepoe sma, a wan baka a trawan, ben graboe a makti, ben basi èn kwinsi tra libisma. Nanga pasensi Jehovah ben froedrage disi.

Jehovah ben abi pasensi, ala di tiri foe kondre ben seni miljoenmiljoen sma go dede ini feti, èn ben gi pasi foe bigi ekonomia onregtfardikifasi kon. Ini a ten disi, Gado e sori te now ete pasensi, now di libisma e pori na ozonlaag èn e doti na loktoe nanga na se. Fa a moesoe ati en foe si na pori foe boen fatoe gron èn na espresi pori foe boesi nanga boesimeti!

Foe san-ede Gado de so nanga pasensi?

Wan makriki eksempel sa jepi wi foe piki na aksi disi. Loekoe san e pasa nanga wan wrokopresi efoe wan wrokoman ala tron e kon lati. San na eiginari sa doe? Geregtighèit kande e aksi taki a poeroe wantewante a wrokoman na wroko. Ma kande a memre na bijbel Odo: „En di no e kisi atibron gaw, abi koni foe si sani pasa marki, ma wan sma di no abi pasensi, e poti donfasi go na loktoe” (Odo 14:29). A koni foe man si sani ben sa kon meki a wakti bifo a doe wan sani. A ben sa kan teki a bosroiti foe teki ten foe skoro wan sma di kan teki a presi foe a trawan, so taki a wrokopresi no sa kisi moro broeja.

Firi gi trawan ben sa meki sotoe taki a wakti. Efoe now a ben sa warskow a wrokoman di no e ke, foe si efoe a wani foe kenki en fasi foe doe? Foe san-ede a no e taki nanga en èn loekoe efoe a gwenti foe en foe kon lati ben doe kon foe wan problema di kan loesoe, ofoe a de wan takroe gwenti di a no man kenki? Ala di kande na eiginari foe a wrokopresi teki a bosroiti foe sori pasensi, tokoe en pasensi, fa a no fa no sa de sondro skotoe. Na wrokoman sa moesoe kenki noso lasi en wroko te foe kaba. Dati sa de reti nomo gi a wrokopresi srefi èn gi den tra wrokoman di e hori densrefi na den regel.

Pikinmoro na so wan srefi sortoe fasi a de, taki Jehovah e sori taki a abi pasensi ala di a e kon tanapoe na fesi kroektoedoe, foe kan gi ten foe wroko na wan regtfardiki loesoe foe bepaalde problema. Moro fara, en pasensi e gi ogridoeman wan okasi foe kenki den pasi èn kisi têgo winimarki. Foe dati-meki a bijbel e gi wi a deki-ati foe no de nanga sari foe Gado pasensi ede. Na presi foe dati, a e taki: „Loekoe a pasensi foe wi Masra leki froeloesoe.” —2 Petrus 3:15.

Wan eksempel foe Gado pasensi

Jehovah Gado ben abi pasensi bifo na bigi Froedoe foe den dei foe Noa. A grontapoe foe a ten dati ben foeroe nanga tranga èn a ben ogri toemoesi. Wi e leisi: „Jehovah ben si taki na ogridoe foe libisma ben bigi srefisrefi . . . Foe dati-ede meki Jehovah ben taki: „Mi e go wai libisma, di mi ben meki, poeroe foe na grontapoe’” (Genesis 6:5, 7). Ija, Jehovah ben abi ini prakseri foe tjari te foe kaba wan loesoe kon ini a problema foe ogridoe: a poeroe foe den ogrisma. Ma a no ben handri wantewante. Foe san-ede?

Bikasi a no ala sma ben ogri. Noa nanga en famiri ben de regtfardiki ini Gado ai. So boen, foe na wini foe den, meki Jehovah ben wakti nanga pasensi foe gi den pikinso regtfardiki sma pasi foe sreka densrefi foe kisi froeloesoe. Moro fara, na langa wakti dati ben gi Noa na okasi foe de „wan preikiman foe regtfardikifasi”, so taki den ogri sma ben kisi na okasi foe kenki den pasi. A bijbel e taki: „Na pasensi foe Gado ben wakti na ini den dei foe Noa, ala di na ark ben e bow, pe pikinso sma, namkoe aiti sili, ben tjari pasa na watra na wan boen fasi.” — 2 Petrus 2:5; 1 Petrus 3:20.

Foe san-ede Gado abi pasensi now?

Ini a ten disi, a situwâsi de a srefi. Agen a grontapoe foeroe nanga tranga. Neleki na ini Noa dei, na so Gado kroetoe a grontapoe disi kaba, di so leki fa bijbel e taki, „kibri poti gi na kroetoedei èn gi na pori foe den ogri sma” (2 Petrus 3:7). Te dati pasa joe no sa abi moro a pori foe a kontren, kwinsi foe den swakiwan, ofoe wan bigi-ai èn fowtoe gebroiki foe makti.

Foe san-ede, dan, Gado no ben pori den ogri sma someni langa? Bikasi strei ben moesoe loesoe èn prenspari afersi ben moesoe sreka. Troetroe, Jehovah e boeweigi ensrefi go na wan loesoe, di sa tan foe ala ten, foe den problema foe ogridoe di abi foe doe nanga someni sani, so leki a kibri foe reti-ati sma foe a katibo na siki èn dede.

Nanga a lasti sani disi ini prakseri, meki Jehovah ben poti na prakseri foe sorgoe gi wan Froeloesoeman di ben sa pristeri wan froeloesoe paiman gi wi sondoe. Foe en a bijbel e taki: „Gado ben lobi a grontapoe so te, taki a ben gi en wan enkri gebore Manpikin, so taki ibriwan sma di sori bribi na ini en, no sa go pori, ma ben sa abi têgo libi” (Johanes 3:16). A ben teki doesoendoesoen jari foe sreka a pasi gi a kon foe Jesus, so taki a ben kan gi en libi leki wan ofrandi foe na boen foe a libisma famiri. Na ini ala den jari disi, tapoe wan lobi fasi Gado ben abi pasensi. Ma disi no ben warti a moeiti foe wakti na tapoe so wan sani di seti?

Jesus ben sorgoe foe na froeloesoe paiman gi a libisma famiri, pikinmoro toe doesoen jari pasa kaba. Foe san-ede, dan, Gado e sori te now ete pasensi? Na a wan sei, foe di a dede foe Jesus ben meki wan bigin kon foe wan wroko foe gi sma leri. A libisma famiri ben moesoe kon sabi a foeroe nanga lobi seti disi èn ben moesoe kisi na okasi foe teki en ofoe foe libi en. Dati ben o teki ten, ma a sa de ten di gebroiki na wan boen fasi. A bijbel e taki: „Jehovah no e draidrai nanga en pramisi, so leki son sma e prakseri, ma a abi pasensi nanga wi bikasi a no wani taki wan sma go lasi, ma a wani taki ala sma kisi berow.” — 2 Petrus 3:9.

A strei ini a tori foe tiri

Wan tra prenspari afersi ben sa teki ten toe. A ben de fanowdoe foe loesoe a problema foe a tiri foe libisma. Na ini a bigin libisma ben de ondro Gado tiri. Ma ini a djari foe Eden, wi fosi papa nanga mama ben drai den baka gi dati. Den ben teki a bosroiti foe no de moro ondro Gado, èn ben wani foe tiri densrefi (Genesis 3:1-5). Ma foe troe, libisma no ben meki foe tiri ensrefi. Na profeiti Jeremia ben skrifi: „Mi sabi heri boen, o Jehovah, taki a no de na a grontapoe sma foe a bepaal en pasi. A no de na wan man di e waka srefi foe bepaal pe a e poti en foetoe”. — Jeremia 10:23; Odo 20:24.

Te foe kaba, sensi na strei ini a tori foe tiri ben opo kon, dan nanga pasensi Jehovah ben gi ten foe loesoe en. Foe troe, a ben de nanga boen-ati foe gi libisma doesoendoesoen jari foe proeberi ala sortoe fasi foe tiri. Nanga sortoe bakapisi? A kon de krin, taki no wan libisma tiri kan poeroe kwinsi, onregtfardikifasi ofoe tra reide foe ongolokoe.

Foe troe, te wi loekoe a libisma historia, wan sma kan taki troetroe taki Gado no de regtfardiki te a e meki nanga krakti bekènti foe poeroe ala libisma tiri èn poti na ini den presi wan tiri foe ensrefi? Kwetikweti! Nanga prisiri wi e loekoe go na a kontroe foe a bijbel profeititori: „Èn ini den dei foe den kownoe dati na Gado foe hemel sa opo wan kownoekondre, di noiti sa broko saka tron noti. Èn na kownoekondre srefi noiti sa gi abra na wan tra pipel. A sa masi ala den kownoekondre disi èn tjari den kon na wan kaba, èn ensrefi sa sori taki a sa tan te ten di no skotoe.” — Danièl 2:44.

Na hemel kownoe foe a kownoekondre dati na a Jesus di opobaka. Foe sreka en gi a posisi dati, so toe foe teki libisma foe tiri makandra nanga en, ben teki ten. Ini ala a ten dati, Gado ben sori pasensi.

Njanboen now foe Gado pasensi

Miljoenmiljoen sma now, ini no moro mendri leki 212 kondre e njanboen foe Gado pasensi. Den kon de ini wanfasi ini den bosroiti foe gi jesi na Gado èn doe dienst gi en hemel tiri. Te den miti makandra na ini den kownoekondrezaal, den e leri omeni moro boen a de foe poti bijbel gronprakseri ini den libi. Den no abi prati ini a politiek foe a grontapoe disi di e tjari prati kon, ala di den e saka densrefi na libisma tiri so langa Gado nanga pasensi e gi den disi pasi foe wroko. — Mateus 22:21; Romesma 13:1-5.

Den sortoe wrokomakandra disi a mindri someni sma e regtfardiki Jehovah leki a wan di kan tjari wánfasi kon a mindri sma nanga wan friwani di e leri foe lobi en èn di wani dini en. Sondro degedege joe ben miti den sma disi te den e go doro nanga a srefi wroko di Jesus ben bigin, dati wani taki a bariwroko foe a boen njoensoe foe Gado kownoekondre. Jesus ben taki a fesi foe a heimarki foe a wroko disi di a ben taki: „Na boen njoensoe disi foe a kownoekondre sa preiki na a heri grontapoe pe sma e libi leki wan kotoigi gi ala nâsi èn dan na kaba sa kon.” — Mateus 24:14.

No toemoesi langa moro!

Boeweisi di de foe si e sori taki sani di seti gi Gado regtfardiki tiri foe teki abra na aladei tiri foe a grontapoe, pikinmoro de so fara kaba. Baka di a skrifi foe den takroe bakapisi foe a fadon foe libisma tiri di wi si na ini den jarihondro di pasa, Jesus ben taki: „Te joe e si den sani disi e pasa, sabi dan taki na kownoekondre foe Gado de krosibei.” — Lukas 21:10, 11, 31.

Gado sa poeroe heri-esi den ogriwan foe grontapoe. Den wortoe foe na psalm singiman sa kon troe letterlijk: „Dan den ogri sma srefi sa koti poeroe . . . Soso wan pikin ten libi ete, dan a ogri sma no sa de moro; èn joe sa loekoe na en presi pe a ben de, ma a no sa de” (Psalm 37:9, 10). Joe kan tjari kon a joe fesi wan grontapoe sondro ogridoe? Soema sa seti den afersi dan? A bijbel e taki: „Wan kownoe [Krestes Jesus di den poti leki kownoe] sa tiri gi soso regtfardikifasi, èn foe taki foe granman [en getrow salfoewan na grontapoe], den sa tiri leki granman foe soso geregtighèit. Èn a wroko foe troe regtfardikifasi moesoe tron vrede; èn a dienst foe troe regtfardikifasi, korostoefasi, èn seikerfasi te ten di no skotoe. Èn mi pipel moesoe libi ini tanpresi foe vrede sondro djoegoedjoegoe. — Jesaja 32:1, 17, 18.

So boen, Gado hemel tiri sa pori den takroe bakapisi foe den fowtoedoe foe libisma èn orga den sma di e howpoe tapoe en ini wan wanfasi libisma libimakandra. A bijbel e taki foe a wanfasi disi nanga den wortoe: „Na wolfoe troetroe sa tan wan pisiten na a pikin manskapoe, èn na a pikin bokoboko na luipaard (wan sortoe tigri) srefi sa didon, èn na pikin kaw èn na jongoe lew nanga nekiwiwiri èn na meti di kisi boen njanjan alamala makandra; èn wan pikin boi ete nomo sa de tiriman na den tapoe . . . sma no sa doe nowan sortoe ogri èn no wan sortoe foe pori na tapoe heri mi santa bergi; bika na grontapoe seiker sa kon foeroe nanga na sabi foe Jehovah, so leki den watra toe e tapoe den se.” — Jesaja 11:6-9.

Fa dati de wan moi bakapisi foe di Gado e sori pasensi! Foe dati-ede, na presi foe kragi taki Gado e wakti toemoesi langa, foe san-ede wi no e njanboen foe a pasensi foe en èn saka wisrefi na ondro en kownoekondre? Leri foe a bijbel san na den markitiki foe en èn handri ini joe libi ini akroederi nanga den. Kon makandra nanga trawan di ini wanfasi e saka densrefi na en ondro. Dan Gado pasensi sa abi leki bakapisi têgo blesi gi joe.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma