Foe san ede someni sma e lasi-ati krinkrin?
HOWPOE tapoe wan moro boen libi — kon troe te foe kaba! Foeroe sma di e libi na san ben de Owstoe Doisrikondre, ben bribi disi di den ben bigin broko a Berlijn Skotoe ini november 1989. Ma, pikinmoro wan jari na baka den ben kroetoe taki „den e feni a tranga libimakandra foe a kapitalistis demokratis sistema moro tranga foe libi na ini leki foe libi wan kibri libi baka a Berlijn Skotoe”. A bakapisi? Froewakti di no ben kon troe èn a kon moro bigi foe lasi-ati.
Ogridoe ini oso nanga ini a libimakandra kan meki taki sma moesoe foe libi den oso foe go soekoe seikerfasi, ma wan toe nomo e feni dati. A kan taki son wan foe den te foe kaba e go libi nanga den wan di no abi oso èn di e libi tapoe den strati foe foto. Ini son kondre foeroe foe den e kisi moeilekhèit nanga granlanti. Foe di den no abi nofo moni foe joeroe wan oso bika den no abi wroko, den no man kisi wroko bika den no abi wan oso adres. Kantoro foe sociale zaken foe granlanti e proeberi foe jepi, ma a e teki ten foe loesoe den problema. Dati meki den froewakti di den abi no e kon troe èn den e lasi-ati krinkrin.
A lasi di foeroe oema e lasi-ati krinkrin, e meki taki den e go doe sani di na wan onfroewakti fasi e seki sma. Ini wan raport Women and Crime in the 1990s, datra Susan Edwards, wan hei leri oemasma di e hori lezing foe wet, e froeklari: „A doe di jongoe oema abi foe doe nanga [hoeroedoe] de wan wantewante bakapisi foe den fanowdoe na ekonomia sei, no wan mankeri foe a hori di densrefi no man hori densrefi na regel noso famiri bakagron”. Na a srefi fasi, jonkoeman di e libi oso foe go soekoe wroko no e feni noti. Son wan, foe di den e lasi-ati krinkrin, e gi den skin na homo sma so taki den kan kisi njanjan nanga oso, èn na so fasi e tron wan memre foe wan groepoe foe ogriman.
A fasi fa sani de troetroe ini politiek, takroedoe, a moeilek di sani moeilek na ekonomia sei, alamala kan meki taki wan marki foe lasi-ati krinkrin, opo ede kon. Srefi sma di kisi leri no abi seikerfasi te den e soekoe foe hori a goedoe libifasi foe den, ala di den e broko den ede nanga moni problema di e kon moro bigi. A bakapisi? „Soso kwinsi sa meki wan koniwan handri leki wan lawman,” so leki fa Kownoe Salomo foe owroeten ben taki!a (Preikiman 7:7) Foe troe, a lasi di sma e lasi-ati krinkrin, e meki taki wan bigi nomroe foe sma e loesoe den problema foe den na wan fasi di e sori taki den doro den hei marki — den e kiri densrefi.
Loesoe problema na wan fasi di e sori taki den doro den hei marki
Den foeroe kefal foe a kiri di jongoesma e kiri densrefi e sori dati a problema foe lasi-ati krinkrin, abi krakti srefi tapoe den. Wan koranti skrifiman foe Ingrisikondre ben aksi:„ San e mankeri a ten disi di e meki taki someni jongoe sma e lasi-ati krinkrin? Ini wan studie di den ben meki foe pinkin-nengre foe 8 te kon miti 16 jari, di ben didon ini ati-oso baka di den ben proeberi foe vergiftig densrefi, datra Eric Taylor foe a London Lawman-oso e taki: „Wan sani di ben hari a prakseri ben de foe si fa foeroe foe den pikin ben lasi-ati krinkrin èn fa den ben de sondro howpoe foe sani”. Ingrisikondre e seni raport foe so wan 100.000 sma di no ben dede, ma di foe espresi ben proeberi foe kiri densrefi nanga vergif, ben doe dati leki wan tranga babari foe kisi jepi.
Wan organisâsi, di lobi foe doe sma boen, ini Ingrisikondre, ben kon nanga na idea foe hori wan campagne foe arki na den wan di lasi-ati krinkrin, na wan fasi di e sori taki joe e firi nanga den. Na a fasi disi den raiman foe na organisâsi disi e taki dati den e „pristeri densrefi foe jepi den nanga difrenti loesoe foe no kiri densrefi”. Tokoe, den e taki dati den no man loesoe den problema di e meki taki sma e lasi-ati krinkrin.
A nomroe foe a kiri di sma e kiri densrefi e sori „a marki foe a fasi foe kon de leki wan freimde èn a mankeri foe libi leki wan groepoe di tai kon na wan ini a libimakandra,” na so The Sunday Correspondent koranti e taki. Foe san ede so wan heimarki foe a kiri di sma e kiri densrefi? A koranti ben kari „a no abi foe wan oso foe libi, a dringi foe sopi pasa marki, a kefari foe Aids (Sida) èn a sroto foe lawman ati-oso”, leki reide di e meki sma saka go so dipi foe lasi-ati krinkrin, taki den e si a kiri foe densrefi leki na wan enkri loesoe foe den problema.
Ma, wan howpoe de foe jagi lasi-ati poeroe? Ija! „Opo tanapoe dan leti opo èn opo oen ede na loktoe”, na so Jesus en kari de di e gi tranga! (Lukas 21:28) San a ben wani taki? Sortoe howpoe de?
[Foetoewortoe]
a Ini akroederi nanga a Theological Wordbook of the Old Testament, di Harris, Archer, nanga Waltke skrifi, dan a biginroetoe foe a tongo foe a wortoe di den vertaal nanga „kwinsi” abi foe doe nanga „poti hebi lai na tapoe, trapoe na ondro en foetoe èn masi pasa marki foe den wan di de ini wan lagi posisi”.