Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w92 1/7 blz. 4-7
  • Howpoe e wini a lasi di sma lasi-ati krinkrin!

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Howpoe e wini a lasi di sma lasi-ati krinkrin!
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1992
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • A fondamenti foe howpoe
  • Howpoe — „Seiker so boen leki fasti”
  • Howpoe — „Wan ankra foe a sili”
  • „Hori fasti”!
  • Tan tranga a Kresten howpu fu yu
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2022
  • A howpu di yu abi o kon tru
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2023
  • Pe yu man feni trutru howpu?
    Ontwaakt!—2004
  • Howpu tapu Yehovah, èn abi deki-ati
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2006
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1992
w92 1/7 blz. 4-7

Howpoe e wini a lasi di sma lasi-ati krinkrin!

INI Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary (Webster wortoeboekoe), den e gi leki definitie foe a lasi di sma lasi-ati krinkrin, „a situwâsi pe wan sma lasi ala howpoe krinkrin”. A de krin dan taki, foe wini lasi-ati, wi abi howpoe fanowdoe!

Wan sma di no de so kolokoe foe di libi e dwengi en foe libi na wan pina fasi, no sa lasi-ati dorodoro efoe a abi howpoe. Howpoe kan gi srefi den wan di e pina foe hebi lasi-atifasi, di e wroko tapoe a sma senwe, a deki-ati nanga krakti foe horidoro. Ma joe moesoe man froetrow tapoe a howpoe! San disi wani taki?

A fondamenti foe howpoe

Loekoe pikinso san ben pasa nanga Sara, a wefi foe a famiri-edeman Abraham. Ala di a ben e doro 90 jari, a no ben man meki pikin ete èn so langa kaba a ben lasi-ati krinkrin taki oiti a ben sa man meki wan. Tokoe, di en masra ben abi 99 jari, Jehovah ben taki baka foe wan pramisi di a ben meki jari na fesi — Abraham foe troe ben o abi wan „siri” noso erfgenaam. Abraham ben sabi taki disi ben de wan pramisi di joe ben kan froetrow. Prakseri pikinso fa Sara ben e prisiri di, na wan wondroefasi, a kolokoe sani disi ben feni presi èn a ben meki Isak! (Genesis 12:2, 3; 17:1-4, 19; 21:2). A froetrow di Abraham ben poti ini Gado no ben fowtoe, so leki fa na apostel Paulus ben taki: „Bika foe a pramisi foe Gado [Abraham] no ben tweifri ini wan mankeri foe bribi, ma a ben kon tranga foe en bribi ede, ala di a ben prèise Gado.” — Romesma 4:20.

Di Paulus ben skrifi den djoe di ben tron kresten ini den dei foe en, dan a ben taki-go-taki-kon dati den ben kan froetrow tapoe a pramisi foe Gado foe froeloesoe nanga jepi foe Jesus, foe toe boen reide ede. Di a ben taki foe a pramisi di Gado ben taigi Abraham èn so srefi A sweri di a ben sweri na ensrefi, dan na apostel e taki: „Bika libisma e sweri na wan sma di bigi moro den, èn a sweri foe den na a kaba foe ibri kroetoekroetoe, foe di a de wan reti seikerfasi gi den. Na a fasi disi, Gado, di a ben prakseri foe sori na den erfgenaam foe a pramisi na wan moro bigi marki taki en rai no e kenki, a kon na mindri den toe nanga wan sweri, so taki wi, di lon go na den kibripresi nanga jepi foe toe sani di no e kenki na ini san Gado no man lei kwetikweti, e abi wan tranga deki-ati foe graboe a howpoe di poti na wi fesi” (Hebrewsma 6:16-18). Ija, den pramisi foe Gado troe èn joe kan froetrow na den tapoe. Jehovah na a Almaktiwan èn a wan enkri wan di man gi wi a djaranti taki den eigi wortoe foe en o kon troe.

Howpoe — „Seiker so boen leki fasti”

Paulus ben skrifi dati a kresten howpoe de „seiker so boen leki fasti” (Hebrewsma 6:19). Paulus ben sabi pe en howpoe ben roetoe. A e froeklari: „A [howpoe] e go te na ini a garden.” San disi wani taki? Paulus ben e sori krinkrin go na a owroe tempel na Jerusalem. Ini disi a Moro Santa pisi ben de, di ben prati foe den tra kamra nanga jepi foe wan garden (Exodus 26:31, 33; Mateus 27:51). A no de foe taki, dati a troetroe tempel na Jerusalem ben pori langa ten pasa kaba. So, ini a ten disi, nanga san a Moro Santa presi e kroederi?

Nanga hemel srefi, pe Gado ensrefi e sidon tapoe en kownoestoeroe! Paulus ben froeklari disi di a ben taki dati Jesus, baka di a ben go na hemel „ben go na ini, no ini wan santa presi di libisma anoe meki [ini a tempel na Jerusalem], san de wan prenki foe den troe sani, ma na hemel srefi, foe kon now na fesi a sma foe Gado foe a boen foe wi” (Hebrewsma 9:24). We, a kresten howpoe, di e jepi wi foe feti teige a lasi di wi e lasi-ati krinkrin, no e anga foe libisma politiek tiriman ma foe wan hemel seti. A e anga foe a Wan di Gado ben poti, Jesus Krestes, di ben gi en libi leki wan froeloesoe paiman foe wi sondoe èn di e kon now na fesi Gado foe a boen foe wi (1 Johanes 2:1, 2). Morofara, so leki fa someni leisi kaba den ben sori na den bladzijde foe a tijdschrift disi, a sèm Jesus disi na a wan di Gado ben poti foe tiri leki Kownoe foe Gado hemel Kownoekondre èn a ben doe disi sensi 1914. Heri esi a hemel Kownoekondre disi sa poeroe den sani di e meki so meni sma lasi-ati krinkrin.

Howpoe — „Wan ankra foe a sili”

Foe overtoigi en leisiman taki den howpoe foe froeloesoe nanga jepi foe Jesus ben gron steifisteifi, Paulus ben gebroiki wan agersitori. „A howpoe disi,” a e taki, „wi abi leki wan ankra gi a sili”. — Hebrewsma 6:19.

Sma di ben rèis foeroe, neleki Paulus, ben sabi heri boen san wan ankra ben de. Den ankra foe fositen ben de pikinmoro a srefi leki den di foe now, foeroetron den ben meki foe isri nanga toe aka di gersi tifi, foe abi greb ini a segron. Di a ben de a pasi e go na Rome ini a jari 58 G.T., Paulus en sipi ben de ini kefar foe naki broko. Ma di a boto ben e waka pe a watra ala ten ben lagi, den sipiman „ben iti fo ankra foe a bakasipi”. Tangi foe den ankra dati, a sipi ben seiri boen pasa a tranga winti. — Tori foe den Apostel 27:29, 39, 40, 44.

Ma san joe moesoe doe foe meki joe howpoe kon de seiker leki wan ankra so taki joe kan pasa den ekonomia problema, siki na skin noso emotioneel fasi noso awansi sortoe „tranga winti” di e kon na joe pasi, nanga boen bakapisi? Na a fosi presi overtoigi joesrefi taki joe kan froetrow tapoe den bijbel pramisi. „De overtoigi foe ala sani” (1 Tesalonikasma 5:21). Foe eksempel, te Jehovah Kotoigi o taki baka nanga joe, arki san den abi foe taki. Efoe den no e kon foeroe leisi pe joe e libi, soekoe den na a moro krosibei kownoekondrezaal foe den. Den no sa dwengi joe foe joe tron wan foe den, ma den sa aksi joe efoe joe wani wan fri oso bijbelstudie, di den o sreka foe hori nanga joe pe èn oten joe man.

So wan studie sa jepi joe foe si dati Gado e „tron a sma di e gi paiman na den wan di e soekoe en serjoesoe” (Hebrewsma 11:6). Joe sa leri dati heri esi Gado Kownoekondre ondro a Kownoe Krestes Jesus, sa poeroe kroektoedoe nanga pratifasi foe goedoe nanga posisi ede, di e meki so meni sma e lasi-ati krinkrin ini a ten disi. Ondro a Kownoekondre dati, a grontapoe disi sa tron wan paradijs baka, èn Gado sa gi têgo libi na den wan di lobi en (Psalm 37:29; Openbaring 21:4). Fa disi na wan toemoesi moi howpoe!

Leisi bijbel finifini foe si dati a howpoe disi troe. Dan wroko na en foe joe bow wan krosibei matifasi nanga Gado, foe tron en mati neleki fa Abraham ben de dati (Jakobus 2:23). Foe di Jehovah na a „Arkiman foe begi”, froeteri en foe den broko ede foe joe. Te joe e kon na Gado na wan opregtifasi, dan joe begi sa jepi joe foe poeroe den hebi foe joe èn sa jepi joe foe wini a lasi di joe lasi-ati krinkrin. Gado jeje man opo srefi wan pasi foe kenki a situwâsi di e kwinsi joe. — Psalm 55:22; 65:2; 1 Johanes 5:14, 15.

„Hori fasti”!

Baka di Paulus ben taki na wan boen fasi foe den kompe disipel foe en, foe den „de seiker foe ala sani”, a ben taki moro fara: „Hori fasti na san de toemoesi boen” (1 Tesalonikasma 5:21). Wan fasi fa joe kan doe disi na foe abi demakandra nanga sma di e hori fasti so srefi na a kresten howpoe. A koni kownoe Salomo ben warskow: „En di e waka nanga koniwan sa kon koni, ma a no sa go boen nanga en di abi demakandra nanga donwan” (Odo 13:20). No meki a kroetoe foe sani a fesi noso sjen, hori joe na baka foe soekoe boen demakandra. Foe eksempel, na mindri Jehovah Kotoigi sma de di fositen ben de sondro howpoe. Ma a studie di den meki foe bijbel, makandra nanga a switi demakandra nanga kompe bribiman, e meki a banti di den abi nanga Jehovah kon moro tranga èn e gi den wan howpoe tapoe san den kan bow èn di de leki wan ankra. Disi troetroe e wini a lasi di sma e lasi-ati krinkrin? Seiker a e doe dati.

Teki a kefal foe Annmarie, di ben kon lasi-ati krinkrin foe di en masra ben fon en. „Mi ben bosroiti foe kiri mi srefi”, a e froeteri, „ma foe a wan noso tra reide ede mi ben go begi Gado fosi. Mi e memre taki mi ben taki, ’Foe san ede joe no man jepi mi? So langa kaba mi e bribi ini joe, ma sondro boen bakapisi.’ Mi ben kaba mi begi nanga a prakseri taki libi no ben abi marki, èn foe dati ede a ben o de moro boen efoe mi ben dede. A momenti dati wan sma ben naki tapoe a doro. Mi no ben wani piki en, èn ben howpoe taki awansi soema ben de drape a sma ben sa gowe baka.”

„A naki ben go doro, èn mi ben kon broeja. Mi ben figi mi ai èn ben go foe si soema ben de na a doro, ala di mi ben howpoe foe loesoe misrefi esi-esi so taki mi ben kan go doe san mi ben o doe. Ma,” na so Annmarie e taki, „tangi foe Jehovah a no ben waka so, bika di mi ben opo a doro, toe oema ben tanapoe drape. A no de foe taki dati mi ben broeja srefisrefi, èn mi no ben froestan troetroe san den ben e taki. Ma den ben gi mi wan boekoe di ben froeteri taki libi abi wan marki. A ben de joisti san mi ben abi fanowdoe foe kon abi belangstelling baka ini libi.” Den fisitiman foe en ben sreka wan oso bijbelstudie nanga en. Annmarie ben leri foe tron wan mati foe Gado. Disi, foe en sei, ben gi en wan marki ini libi. Now a e jepi trawan foe den go froetrow tapoe Gado.

Kande joe ben howpoe taki foe wan kaba kon na a lasi di sma e lasi-ati krinkrin, ma sondro foe prakseri ala sani di abi foe doe nanga dati. Ma efoe oiti joe ben begi: „Meki joe kownoekondre kon. Meki joe wani pasa so leki na hemel, so toe na grontapoe,” dan joe ben begi foe Gado Kownoekondre kon ondro Jesus Krestes, di o tjari wan kaba kon na ala den sani di e meki taki opregti ati sma e lasi-ati krinkrin (Mateus 6:10). A persoonlijk studie foe joe foe bijbel nanga a demakandra di joe abi ten na ten nanga tra sma di abi a srefi froetrow dati, sa meki joe graboe a howpoe di joe abi foe Jehovah Kownoekondre, di e kon, èn di o meki wi grontapoe tron wan paradijs, kon moro steifi (1 Timoteus 6:12, 19). Disi na a toemoesi moi howpoe di a tijdschrift disi e bariwroko foe en ini ibri uitgave. Teki a howpoe disi nanga deki-ati foe feti nanga a lasi di sma e lasi-ati krinkrin. Foe troe, howpoe „no e tjari wi go na froewakti di no e kon troe”. — Romesma 5:5.

[Prenki na tapoe bladzijde 7]

Te wi e studeri bijbel, dan wi howpoe e kon de leki „wan ankra foe a sili”

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma