Fa joe e lon ini a streilon foe kisi libi?
„Joe no sabi taki den lonman ini wan streilon alamala e lon, ma taki wán nomo e kisi a prijs? Lon na so wan fasi taki joe man kisi en.” — 1 KORENTESMA 9:24.
1. Nanga san bijbel e agersi a kresten waka foe wi?
BIJBEL e agersi a soekoe di wi e soekoe foe kisi têgo libi, nanga wan streilon. Di a ben doro a kabapisi foe en libi, na apostel Paulus ben taki foe ensrefi: „Mi ben feti a toemoesi boen feti, mi ben waka a libipasi te na a kaba, mi ben hori a bribi.” A ben gi den kompe kresten foe en deki-ati foe doe a srefi, di a ben taki: „Meki wi poeroe na wi tapoe ibri hebi èn a sondoe di e kisi wi makriki èn meki wi lon nanga horidoro, a streilon di de na wi fesi.” — 2 Timoteus 4:7; Hebrewsma 12:1.
2. Sortoe bigin, di e gi deki-ati, wi e si ini a streilon foe kisi libi?
2 Na agersitori e fiti boen bika wan streilon abi wan bigin, wan pasi di sma poti foe waka, èn wan kaba strepi noso marki. We, so a de nanga a go di wi e go na fesi na jejefasi di abi foe doe nanga libi. So leki fa wi ben si, ibri jari doesoendoesoen sma e bigin ini a streilon foe kisi libi, na wan fasi di e sori leki sani o waka boen. Ini den lasti feifi jari, foe eksempel, 1.336.429 sma ben bigin ini streilon na a fasi fa a fiti, foe di den ben gi densrefi abra èn teki dopoe ini watra. So wan krakti bigin e gi deki-ati srefisrefi. Ma, a prenspari sani na foe tan ini a streilon teleki wi doro a kaba strepi. Joe e doe disi?
A streilon foe kisi libi
3, 4. (a) Fa Paulus ben sori tapoe a prenspari fasi foe tan ini a streilon foe libi? (b) Fa son sma ben misi foe waka baka a rai di Paulus ben gi?
3 Foe poti krakti a tapoe o prenspari a de foe tan ini a streilon, Paulus e warskow: „Joe no sabi taki lonman ini wan streilon alamala e lon, ma soso wán e kisi a prijs? Lon na so wan fasi taki joe man kisi en.” — 1 Korentesma 9:24.
4 A de troe taki, ini den prei foe owroeten, soso wán sma ben kan kisi a prijs. Ma, ini a streilon foe kisi libi, ibriwan sma den kan feni boen foe kisi a prijs. A de prenspari nomo foe tan horidoro te na a kaba! Kolokoe, foeroe sma ben lon a libipasi na wan getrowfasi te na a kaba foe den libi, neleki fa na apostel Paulus ben doe. Èn miljoenmiljoen e tan lon. Ma sonwan ben misi foe tan go doro foe go na fesi foe doro a kaba strepi. Na presi foe dati, den ben meki tra sani hori den na baka so taki den ben fadon komoto ini a streilon noso den no ben feni den boen moro na a wan noso tra fasi (Galasiasma 5:7). Disi moesoe gi alamala foe wi reide foe go ondroesoekoe fa wi e lon ini a streilon foe libi.
5. Paulus ben agersi a streilon foe kisi libi nanga wan prei di den ben hori foe wini? Froeklari dati.
5 Joe kan poti na aksi: San Paulus ben abi na prakseri di a ben taki, dati „soso wán sma e kisi a prijs”? So leki fa wi ben taki na fesi, Paulus no ben taki dati na mindri ala den sma di ben bigin ini a streilon foe libi, soso wán sa kisi a paiman foe têgo libi. A de krin taki dati no kan de a kefal, bika ten na ten a ben tjari kon a krin taki a de Gado wani dati ala sortoe foe sma moesoe kisi froeloesoe (Romesma 5:18; 1 Timoteus 2:3, 4; 4:10; Titus 2:11). Nôno, a no ben taki dati a streilon foe libi ben de wan strei pe ibriwan sma di e teki prati na en e proeberi foe wini ala trawan. Den Korentesma ben sabi heri boen taki a sortoe jeje dati foe strei, ben de na mindri den sma di ben teki prati na den Istmus Prei, foe san sma ben taki dati den ben abi moro bigi nen leki den Olympis Prei na a ten dati. San Paulus ben abi na prakseri dan?
6. San den tekst na fesi èn na baka e froeteri foe a takimakandra di Paulus ben hori foe a lonman nanga a streilon?
6 Di a ben taki foe na agersi tori foe a lonman, na a fosi presi Paulus ben taki foe a froewakti di ensrefi ben froewakti foe kisi froeloesoe. Ini den vers a fesi, a ben froeteri fa en ben wroko tranga èn ben doe moeiti na foeroe fasi (1 Korentesma 9:19-22). Dan, ini vers 23, a ben taki: „Ma mi e doe ala sani foe a boen foe a boen njoensoe, taki mi kan abi wan prati na en nanga trawan.” A ben froestan boen taki a no ben de soso foe di den ben teki en foe de wan apostel noso foe di a ben preiki foeroe jari gi trawan, taki dati ben de wan djaranti gi na froeloesoe foe en. Foe kan abi prati ini den blesi foe a boen njoensoe, a ben moesoe tan doe ala san a ben kan doe, foe a boen foe a boen njoensoe. A ben moesoe lon nanga en heri prakseri foe wini, span ensrefi so krakti neleki na lon a ben e lon ini wan streilon foe den Istmus Prei, pe „soso wán sma e kisi a prijs”. — 1 Korentesma 9:24a.
7. San de fanowdoe foe „lon na so wan fasi taki joe man kisi en”?
7 Wi kan leri foeroe foe disi. Ala di pikinmoro ibriwan sma di e teki prati na a streilon wani wini, soso den wan di abi wan fasti bosroiti foe wini abi wan froewakti foe doe dati. Dati ede, wi no moesoe firi satisfaksi soso foe di wi ben teki prati na a streilon. Wi no moesoe denki dati ala sani sa de boen, bika wi de ’ini waarheid’. Wi kan tjari a nen kresten, ma wi abi a boeweisi foe sori taki wi na kresten? Foe eksempel, wi e doe den sani di wi sabi taki wan kresten moesoe doe — fisiti den kresten konmakandra, teki prati na velddienst èn so moro fara? Efoe a de so, dati de foe prèise, èn wi moesoe feti na baka foe tan horidoro ini den sortoe toemoesi moi gwenti dati. A man taki wi kan feni moro boen, foe san wi e doe? Foe eksempel, a de so taki ala ten wi de srekasreka foe teki prati na den konmakandra foe di wi e gi piki? Wi e proeberi foe gebroiki den sani di wi e leri ini wi eigi libi? Wi e poti prakseri foe meki den bekwaamfasi foe wi kon moro boen so taki wi kan gi wan dorodoro kotoigi awasi wi e miti problema ini velddienst? Wi wani foe teki a tjalensi foe tjari gobaka na sma di sori belangstelling èn foe hori oso bijbelstudie? „Lon na so wan fasi dati joe man kisi en”, Paulus ben gi tranga. — 1 Korentesma 9:24b.
Oefen a dwengi di joe e dwengi joesrefi, ini ala sani
8. San ben kan poesoe Paulus foe gi den kompe kresten foe en deki-ati foe ’oefen foe dwengi densrefi ini ala sani’?
8 Ini en libi, Paulus ben si fa foeroe sma di ben go doe en safri-safri, ben drifi gowe noso ben tapoe foe lon ini a streilon foe libi (1 Timoteus 1:19, 20; Hebrewsma 2:1). Dati meki a ben memre den kompe kresten foe en doronomo, taki den de ini wan strei pe den moesoe doe foeroe moeiti èn di e go doro nomonomo (Efeisesma 6:12; 1 Timoteus 6:12). A ben go pikinso moro fara nanga na agersitori foe a lonman èn a ben taki: „Moro fara, ibriwan sma di e teki prati na wan strei e dwengi ensrefi ini ala sani” (1 Korentesma 9:25a). Foe di Paulus ben taki disi, a ben sori go na wan sani di ben de wan aladei sani gi den kresten foe Korente, dati na a hebi oefen di den sma di ben teki prati na den Istmus Prei ben moesoe doe.
9, 10. (a) Fa wan fonten ben skrifi foe den sma di ben teki prati na den Istmus Prei? (b) San spesroetoe de prenspari foe a tori disi?
9 Joe kan leisi now fa a ben de te wan sma, di ben teki prati na a strei, ben moesoe oefen:
„Nanga satisfaksi èn sondro foe kragi a e saka ensrefi na ondro den regel nanga den skotoe foe na oefen di a moesoe oefen tin moen langa, sondro san a no man go strei. . . . A e prodo foe den pikinso pina di a e kisi, a weri di a e weri srefisrefi, a mankeri foe sani na skinfasi, èn a e si en leki wan grani foe tan farawe srefisrefi foe iniwan sani di ben sa meki en tjans foe abi boen bakapisi, kon moro mendri. A e si fa tra sma e njan san den e lostoe, e sribi te en e sweti foe di a e oefen, e prisiri foe a wasi di den e wasi den skin nanga diri switi smeri oli nanga sopo, e njanboen foe libi so leki fa den wani; ma pikinmoro noiti a e djaroesoe, bika a e angri srefisrefi foe wini a prijs èn a de prenspari taki a e oefen hebi. A sabi taki, efoe foe wan momenti nomo a ben o go doe en safrisafri èn no hori ensrefi na den hebi wet, den tjans foe en foe wini ben o lasi gowe.” — The Expositor’s Bible, Volume 5, bladzijde 674.
10 Spesroetoe a de moi foe si, taki a wan di e oefen „e si en leki wan grani” foe hori ensrefi na den hebi regel dati foe gi ensrefi dorodoro. Te joe loekoe en boen, „pikinmoro noiti a e djaroesoe” te a e si taki tra sma e njanboen foe wan makriki nanga switi-skin libi. Wi kan leri wan sani foe disi? Ija, wi kan leri foe dati.
11. Gi sortoe prakseri, di no joisti, wi moesoe loekoe boen ala di wi e teki prati na a streilon foe kisi libi?
11 Memre den wortoe foe Jesus dati „bradi èn bigi a pasi de di e tjari sma go na pori, èn foeroe sma de drape di e go na ini; ma naw a doro de èn smara a pasi di e tjari sma go na libi, èn wan toe sma nomo e feni en” (Mateus 7:13, 14). Efoe joe e doe moeiti foe waka tapoe a ’smara pasi’, joe e djaroesoe tapoe a fri èn makrikifasi di den sma foe a tra pasi gersi taki den e njanboen foe en? Joe feni taki joe e misi wan toe sani di den tra sma e doe, di, te joe loekoe den so, no sori takroe? A makriki foe wi firi a fasi disi efoe wi e misi foe hori na prakseri foe san ede wi e waka a pasi disi. „Now, den e doe en foe kisi wan kownoe-ati di e pori, ma wi e kisi wan di no e pori”, Paulus ben taki. — 1 Korentesma 9:25b.
12. Foe san ede wi kan taki dati a glori nanga bigi-nen di sma ben soekoe, ben de leki a kransi foe den Istmus Prei di ben pori?
12 A winiman foe den Istmus Prei ben kisi wan kransi foe na Istmus pinabon noso foe wan tra prani di gersi en, èn di so leki fa a ben sori ben drei ini wan toe dei noso wiki. A no de foe taki, dati den lonman no ben feti gi a kransi di ben pori esi-esi, ma gi a glori, a grani èn a bari-nen di dati ben tjari gi den. Wan fonten skrifi taki te a winiman ben drai go na oso, den ben bari en wan switi kon leki wan deki-ati man di ben wini. Nofotron den ben broko den skotoe foe a foto foe a prosesi foe en waka pasa èn den ben meki popki gi a grani foe en. Ma, kontrari ala den sani disi, a glori foe en ben kan pori. Ini a ten disi, no foeroe sma abi wan idea soema den deki-ati man dati, di ben wini, ben de èn moro foeroe foe den sma no e broko den ede. Den wan di e gi den ten, krakti, gesontoe èn srefi kolokoe famirilibi, foe kisi makti, bigi-nen, nanga goedoe ini grontapoe, ma di no goedoe na a sei foe Gado, sa kon si taki a „kownoe-ati” foe den na skinfasi, e pasa gowe nomo neleki den libi. — Mateus 6:19, 20; Lukas 12:16-21.
13. Fa a libi pasi foe wan sma di de ini a streilon foe kisi libi, de tra fasi leki di foe wan lonman?
13 Sma di e teki prati na wan streilon, sa de klariklari foe teki den hebi sani di den e aksi, èn di de fanowdoe foe oefen, so leki den wan di wi ben e taki foe den na tapoesei, ma soso gi wan sjatoe pisiten. Te den prei ben kaba, den ben go baka na den aladei libi. Kande den ben oefen ete ten na ten foe tan hori a koni foe man prei, ma den no ben waka a srefi hebi pasi foe òfer densrefi dorodoro, awansi fa a no fa, te leki a tra strèi de foe bigin. A no de so nanga den wan di de ini a streilon foe kisi libi. Gi den a oefen di den e oefen èn a òfer di den e òfer densrefi, moesoe de wan fasi foe libi. — 1 Timoteus 6:6-8.
14, 15. Foe san ede wan lonman ini a streilon foe kisi libi moesoe oefen a dwengi foe ensrefi doronomo?
14 „Efoe wan sma wani kon na mi baka”, Jesus Krestes ben taigi den disipel foe en nanga tra sma di ben kon na makandra, „a no moesoe wani sabi ensrefi (noso „a moesoe taigi ensrefi ’Nôno’”, Charles B. Williams vertaling e skrifi) èn teki en pina oedoe èn waka doronomo na mi baka” (Markus 8:34). Te wi e teki a kari disi, wi moesoe sreka wisrefi foe disi „doronomo”, no bika wan spesroetoe paiman de te wi no wani sabi wisrefi, ma foe di wán momenti di wi no de forsektiki, wán leisi foe misi foe si sani boen kan meki taki wi e lasi ala sani di wi bow, srefi e poti a têgo boen libi foe wi ini kefar. Foeroetron sma e go safri-safri na fesi na jejefasi, ma o esi den kan lasi dati krinkrin efoe den no e tan na ai doronomo!
15 Morofara, Paulus ben gi a deki-ati dati wi moesoe oefen foe dwengi wisrefi „ini ala sani”, dati wani taki, dati wi moesoe tan doe disi tapoe ibri kontren foe wi libi. Disi wani taki wan sani, bika efoe wan sma di e oefen e meki toemoesi foeroe prisiri noso e libi wan jajo libifasi, foe sortoe boen a hori di a ben horidoro gi ala den pen na skinfasi noso a weri di a ben kon weri, ben de? So srefi ini wi streilon foe kisi libi, wi moesoe oefen foe dwengi wisrefi ini ala sani. Wan sma kan dwengi ensrefi ini sani leki droegoefasi èn hoeroedoe, ma a warti foe disi e saka efoe a abi heimemre noso lobi foe kroetoe. Noso san efoe a abi langa pasensi èn de nanga switifasi nanga trawan, ma e kibri son sondoe di a doe na wan kibrifasi, ini en eigi libi? Foe a dwengi di wan sma e dwengi ensrefi de boen dorodoro, a moesoe oefen disi „ini ala sani”. — Teki gersi Jakobus 2:10, 11.
No lon „na wan fasi di no de seiker”
16. San a wani taki foe no lon „na wan fasi di no de seiker”?
16 Di a ben si a bigi moeiti di de fanowdoe foe lon a streilon nanga boen bakapisi, Paulus ben taki: „Foe dati ede, a fasi fa mi e waka, no de na wan fasi di no de seiker; a fasi fa mi e naki de so taki mi no e naki loktoe” (1 Korentesma 9:26). Den wortoe „na wan fasi di no de seiker” wani taki letterlijk „no de krin foe si” (Kingdom Interlinear), „sondro foe den si en, meki sma no man si en” (Lange’s Commentary). Foe dati ede, foe no lon „na wan fasi di no de seiker” wani taki dati gi ibriwan sma di e loekoe a moesoe de krin foe si srefisrefi pe a lonman e go. The Anchor Bible e taki foe en leki „no na wan kronkron fasi”. Efoe joe ben si wan lo foetoestap di ben de ala sei na tapoe a sjoro, e drai lontoe ten a ten, èn srefi e waka go nanga baka son leisi, dan joe no ben sa kan prakseri taki a sma ben e lon srefisrefi èn taki kwetikweti a no ben sabi pe a ben e go. Ma efoe joe ben si wan lo foetoestap di ben meki wan langa leti-opoe lin, ibri foetoestap a wan na fesi foe a trawan èn alamala bigi a srefi, dan joe ben sa kon si taki den foetoestap na foe wan sma di sabi soifri pe a e go.
17. (a) Fa Paulus ben sori taki a no ben lon „na wan fasi di no de seiker”? (b) Fa wi kan waka baka Paulus ini a tori disi?
17 Paulus en libi e sori krinkrin taki a no ben lon „na wan fasi di no de seiker”. A ben abi bogobogo boeweisi foe sori taki a ben de wan kresten bedinari èn wan apostel. A ben abi soso wán marki, èn na wan krakti fasi a ben doe ala moeiti en heri libi langa foe kisi dati. Noiti a ben meki bigi-nen, makti, goedoe na skinfasi noso wan makriki libifasi hari en gowe foe a pasi, ala di a ben kan kisi ibriwan foe den sani disi (Tori foe den Apostel 20:24; 1 Korentesma 9:2; 2 Korentesma 3:2, 3; Filipisma 3:8, 13, 14). Te joe e loekoe baka fa joe ben waka a pasi foe libi, sortoe foetoemarki joe e si? Wan leti-opoe lin di e sori krin pe a e go noso wan di e go kronkron sondro foe a go na wan spesroetoe presi? Boeweisi de di e sori taki joe e doe moeiti ini a streilon foe libi? Prakseri taki, wi de ini a streilon disi, no bika wi e proeberi foe doe wan sani sondro foe wi de fajafaja foe dati, foe taki en so, ma foe doro a kaba strepi.
18. (a) San wi kan agersi nanga „naki loktoe” na a sei foe wi? (b) Foe san ede dati de wan kefarlek pasi foe teki?
18 Di a ben gi wan tra agersitori foe wan lonman, Paulus ben taki morofara: „A fasi fa mi e naki de so taki mi no e naki loktoe” (1 Korentesma 9:26b). Ini wi strei foe kisi libi, wi abi foeroe feanti, pe joe abi na ini so srefi Satan, a grontapoe èn wi eigi onvolmaaktifasi. Leki wan bokser foe owroeten, wi moesoe man foe fon den foe di wi e naki den soifri èn nanga ala krakti. Kolokoe, Jehovah Gado e oefen wi èn e jepi wi ini a feti. A e gi bodoi ini en Wortoe, ini poeblikâsi di gron tapoe bijbel èn na kresten konmakandra. Ma, efoe wi e leisi bijbel, den poeblikâsi èn e go na konmakandra ma no e doe san wi e leri, dan wi no e lasi den moeiti foe wi, „e naki loktoe”? Te wi e doe so dan disi e poti wi ini wan toemoesi kefarlek posisi. Wi e denki taki wi e feti èn so wi e kisi wan falsi firi foe seikerfasi, ma wi no e wini den feanti foe wi. Dati meki a disipel Jakobus ben warskow: „Tron doeman foe a wortoe, èn no jereman wawan, e kori joesrefi nanga falsi fasi foe taki-go-taki-kon.” Neleki fa „naki loktoe” no sa meki den feanti foe wi no man doe noti, na so efoe wi de „jereman nomo” dati no sa gi a seikerfasi taki wi e doe Gado wani. — Jakobus 1:22; 1 Samuèl 15:22; Mateus 7:24, 25.
19. Fa wi kan meki taki a de seiker taki den no sa feni dati wi no boen na a wan noso tra fasi?
19 Te foe kaba, Paulus ben froeteri wi a kibritori foe en foe abi boen bakapisi: „Ma mi de tranga gi mi skin èn e tjari en leki wan srafoe, so taki baka di mi ben preiki gi trawan, den no sa feni taki mi no boen na a wan noso tra fasi” (1 Korentesma 9:27). Neleki Paulus, wi toe moesoe kisi a tiri tapoe wi onvolmaakti skin, na presi foe gi disi pasi foe de wi basi. Wi moesoe roetoe den lostoe foe wi skin poeroe, den sani foe san wi e angri, èn den lostoe foe wi (Romesma 8:5-8; Jakobus 1:14, 15). Foe doe dati kan ati wi, foe di a wortoe di den vertaal nanga „foe de tranga gi joe skin” wani taki letterlijk ’naki na ondro na ai’ (Kingdom Interlinear). Ma, a no moro boen foe abi wan blaw ai, foe taki en so, èn tan a libi na presi foe gi abra na den lostoe foe na onvolmaakti skin èn dede? — Teki gersi Mateus 5:28, 29; 18:9; 1 Johanes 2:15-17.
20. Foe san ede a de now spesroetoe prenspari foe ondrosoekoe fa wi e lon ini a streilon foe libi?
20 Ini a ten disi, wi e doro a kaba strepi foe a streilon. A ten foe prati den prijs de krosibei. Gi den salfoe kresten dati wani taki „a prijs foe a kari di Gado e kari den go na tapoesei, nanga jepi foe Jesus” (Filipisma 3:14). Gi den wan foe a bigi ipi têgo libi tapoe wan paradijs grontapoe. Nanga someni sani di wi kan wini noso lasi, meki wi abi a fasti bosroiti neleki Paulus, dati den „no feni taki wi no boen na a wan noso tra fasi”. Meki iniwan foe wi waka baka a komando: „Lon na so wan fasi taki joe man kisi en.” — 1 Korentesma 9:24, 27.
Joe kan memre ete?
◻ Foe san ede a e fiti foe agersi a libi foe wan kresten nanga wan streilon?
◻ Fa a streilon foe kisi libi de trafasi leki wan streilon nanga foetoe?
◻ Foe san ede wi moesoe dwengi wisrefi doronomo „ini ala sani”?
◻ Fa wan sma no e lon „na wan fasi di no de seiker”?
◻ Foe san ede a kefarlek foe „e naki loktoe” nomo?
[Prenki na tapoe bladzijde 16]
A kransi foe a winiman, so boen leki a glori nanga grani, na wan di e lasi gowe