Jongoesma — Na baka san oenoe e feti?
„Lowe gi den lostoe di de foe den jongoesma, ma feti baka regtfardikifasi, bribi, lobi, vrede, makandra nanga den sma di e kari Masra nanga wan krin ati.” — 2 TIMOTEUS 2:22.
1. San wi e howpoe gi den jongoesma na wi mindri?
„JEHOVAH KOTOIGI”, na so a Sweko Pinkster njoensoe koranti Dagen (A Dei) ben froeklari, „na a groepoe di e kisi a moro bigi nomroe njoen memre ibri jari èn den abi a moro bigi groepoe jongoesma”. Kande joe na wan pisi foe a groepoe disi foe krin jongoesma di e frede Gado. Kande den ben kweki joe na a kresten fasi sensi joe pikin-nengre ten noso kande joe ben jere a Kownoekondre boskopoe èn joesrefi ben doe wan sani na tapoe dati. Awansi fa no fa, wi breiti foe abi joe na wi mindri. Èn a de wi howpoe, taki joe sa doe moeiti foe tan tapoe a pasi foe regtfardikifasi, so leki den loyaal kresten jongoesma ben doe ini a fosi jarihondro. Den wortoe foe na apostel Johanes e taki kande heri boen fa a de nanga joe: „Joe tranga èn a wortoe foe Gado e tan ini joe èn joe wini na ogri sma.” — 1 Johanes 2:14.
2. Sortoe sani kan meki a feti di wan sma e feti na baka wan waka nanga libi di de regtfardiki, de wan moeilek sani na ini a ten foe „a bromki foe den jongoe jari”?
2 Foeroe — ija a moro bigi pisi — foe den kresten jongoesma ini a ten disi e kakafoetoe gi a druk foe grontapoe. Ma kande joe e feni taki foe tan na tapoe so wan pasi no de makriki. Te joe de ini a „bromki foe den jongoe jari”, joe kan abi a firi taki njoen nanga tranga firi e moro joe (1 Korentesma 7:36). Na a srefi ten, joe e firi kande wan lai foe frantiwortoe, di e kon hebi moro nanga moro, na skoro, na oso èn ini a gemeente. Joe e kisi srefi druk foe Satan Didibri srefi. Foe di a abi a fasti bosroiti foe bidrigi someni sma leki a man, a e teki denwan di sori kande leki den na den moro swakiwan — neleki fa a ben doe ini a djari foe Eden. Ini a ten dati, a ben poti den triki foe en foe drai sma ede, no tapoe Adam, di ben de moro owroe èn di ben abi moro sabi, ma tapoe a moro jongoe oema Eva di no ben abi so foeroe ondrofeni, te joe ben teki en gersi nanga Adam (Genesis 3:1-5). Hondrohondro jari baka dati, Satan ben gebroiki densrefi taktik tapoe a gemeente foe kresten di ben de njoenjoen na Korente. Na apostel Paulus ben taki: „Mi frede taki na wan noso tra fasi, so leki a sneki nanga en triki ben kori Eva, a froestan foe oenoe ben sa kon pori èn ben sa drifi komoto foe na opregti èn krinfasi di fiti Krestes.” — 2 Korentesma 11:3.
3, 4. San na wan toe wrokosani di Satan Didibri e gebroiki foe kori jongoesma èn nanga sortoe bakapisi kande?
3 Ini a ten disi, oen kresten papa nanga mama e broko den ede nanga oenoe kande na a srefi fasi. A no de so taki den e denki taki joe abi takroe prakseri, ma den sabi, foe di den abi ondrofeni, taki jongoesma spesroetoe moro swaki gi den „triki” foe Satan (Efeisesma 6:11, foetoewortoe). Den trapoe di Satan e poti no sori ogri kwetikweti, ma a e meki den e loekoe so prisiri, wan sani di wan sma sa wani srefisrefi. Na wan konifasi telefisi e pristeri sani na skinfasi, seks sondro foe kibri wán sani, libilibi ogridoe nanga afkodrei leki ontspanning. A prakseri foe jongoesma e kon foeroe kande nanga sani di no ’troe, di no fiti, di no regtfardiki, di no krin èn di no switi’ kwetikweti (Filipisma 4:8). Druk foe speri na wan tra krakti wrokosani foe Satan. Joe speri kan poti joe na ondro hebi druk foe libi akroederi a fasi fa den e libi èn foe weri krosi leki fa den e weri (1 Petrus 4:3, 4). Njoensoe koranti skrifiman William Brown ben skrifi: „Efoe wán grontapoe Gado de gi tini, dan a de a Gado di e meki den tjari densrefi na a srefi fasi. . . . Foe de tra fasi leki den speri foe den, de na ini na ai foe den tini a moro ogri sani di kan pasa nanga den.” Wan Kotoigi oemapikin na Italia ben bekènti: „Mi ben sjen foe meki den skorokompe foe mi sabi taki mi ben de wan Kotoigi. Èn foe di mi ben sabi taki Jehovah no ben prisiri nanga mi, mi ben sari èn mi ben lasi-ati.”
4 No kori oensrefi — Satan wani foe tjari joe go kisi pori. Foeroe jongoesma foe grontapoe sa lasi den libi na ini a bigi banawtoe, bika den ben gi pasi foe trawan kori den (Esekièl 9:6). A wan enkri fasi foe tan na libi na foe feti na baka san boen.
Kibri joesrefi gi takroe demakandra
5, 6. (a) Na fesi sortoe tjalensi a jonkoeman Timoteus ben tanapoe di a ben e libi na Efeise? (b) Sortoe rai Paulus ben abi gi Timoteus?
5 Dati ben de a moro prenspari sani ini a rai di Paulus ben gi a jonkoeman Timoteus. Moro leki tin jari, Timoteus ben waka nanga na apostel Paulus di Paulus ben rèis leki zendeling. Na wan ten di Timoteus ben dini ini a hèiden foto Efeise, Paulus ben sidon na ini wan strafoe-oso na Rome e wakti foe den kiri en. Di a ten foe a dede foe Paulus ben e kon krosibei, sondro degedege a ben broko en ede nanga fa sani ben sa waka nanga Timoteus. Efeise ben de wan foto di sma ben sabi foe en goedoe, hoeroedoe, nanga loesoefasi foe ontspanning èn Timoteus no ben sa abi a horibaka foe en lobi raiman Paulus moro.
6 Foe dati ede Paulus ben skrifi gi a „lobi pikin” foe en san e kon now: „Ini wan bigi oso now, joe abi no wawan patoe foe gowtoe nanga solfroe, ma so srefi patoe foe oedoe nanga tokotoko èn sonwan foe den de gi wan respeki marki, ma trawan de gi wan marki di grani no de na ini. Efoe foe dati ede wan sma tan farawe foe a lastiwan, a sa de wan patoe foe wan respeki marki, santa, foe en eiginari man gebroiki en, srekasreka gi ibri boen wroko. So boen, lowe gi den lostoe di de foe den jongoesma, ma feti baka regtfardikifasi, bribi, lobi, vrede, makandra nanga den sma di e kari Masra nanga wan krin ati.” — 2 Timoteus 1:2; 2:20-22.
7. (a) San ben de den ’patoe di grani no de na ini’ gi san Paulus ben warskow? (b) Fa jongoesma ini a ten disi kan poti den wortoe foe Paulus ini den libi?
7 Paulus ben warskow Timoteus so boen taki srefi na mindri kompe kresten kande ’patoe di grani no de na ini’ ben de — sma di no ben tjari densrefi na wan joisti fasi. We, efoe demakandra nanga sonwan foe den salfoe kresten ben sa kan doe Timoteus ogri, omoro a demakandra nanga grontapoe sma ben sa wroko takroe tapoe wan kresten jongoesma ini a ten disi! (1 Korentesma 15:33) Disi no wani taki dati joe no moesoe sori switifasi na den skorokompe foe joe. Ma joe moesoe loekoe boen foe no abi toemoesi foeroe foe doe nanga den, srefi efoe dati e meki joe sori leki wan sma di e tan en wawan sontron. Disi kan de moeilek srefisrefi. Wan oemapikin foe Brasion e taki: „A hebi srefisrefi. Ala ten den skorokompe foe mi e kari mi foe go na fesa nanga presi di no fiti gi kresten jongoesma. Den e taki: ’San! Joe no e go? Joe law!’”
8, 9. (a) Fa demakandra, srefi nanga grontapoe sma, di sori foe abi switifasi, kan de wan kefar gi wan kresten? (b) Pe joe kan feni boen mati?
8 Son grontapoe jongoesma sori kande so switi nomo, foe di den no e smoko, den no e gebroiki doti taki, noso no e doe hoeroedoe. Ma efoe den no e feti baka regtfardikifasi, a denki foe den na skin fasi nanga a fasi fa den e doe, makriki kan abra kon na joe. Boiti dati, omeni sani joe ben kan abi, di joe e prakseri a srefi foe den leki sma di no de na bribi? (2 Korentesma 6:14-16) Ija, den waarde na jeje fasi di joe e tan so krosibei na den na soso „law sani” gi den! (1 Korentesma 2:14) Joe kan tan hori a matifasi foe den sondro foe joe no hori joe na den gronprakseri foe joe?
9 So boen tan farawe foe demakandra di no boen. Abi demakandra nanga soso den kresten di abi jeje fasi èn di lobi Jehovah troetroe. Loekoe boen srefi nanga jongoesma ini a gemeente di no abi boen prakseri noso di e kroetoekroetoe sma. Te joe e gro na jeje fasi, a fasi fa joe e teki mati, sa de heri tra fasi kande. Wan tini Kotoigi oemapikin ben taki: „Mi ben go meki njoen mati ini difrenti gemeente. Disi ben meki mi kon froestan taki a no de fanowdoe srefisrefi foe abi grontapoe mati.”
Lowe gi takroe lostoe
10, 11. (a) San a wani taki foe „lowe gi den lostoe di de foe den jongoesma”? (b) Fa wan sma kan „lowe gi hoeroedoe”?
10 Paulus ben gi Timoteus tranga toe foe „lowe gi den lostoe di de foe den jongoesma”. Te joe jongoe, a winsi foe de pôpi, foe abi prisiri noso foe satisferi sekslostoe kan hari joe srefisrefi. Efoe joe no e dwengi den lostoe disi, den kan tjari joe go doe sondoe. Foe dati ede Paulus ben taki foe lowe gi ogri lostoe — foe lowe neleki a libi foe wan sma de ini kefar.a
11 Seks lostoe, foe eksempel, ben meki foeroe kresten jongoesma kon pori na jeje fasi. Foe dati ede nanga wan boen reide bijbel e taigi wi, foe „lowe gi hoeroedoe” (1 Korentesma 6:18). Efoe wan man nanga wan oema e hori nanga makandra noso e meki mofo nanga makandra, den kan poti a gronprakseri disi na ini den libi, foe di den e tan farawe foe omstandigheid di kan tjari tesi gi den — so leki foe de den wawan na ini wan oso noso na ini wan oto di parkeer. Kande joe e feni en wan fositen sani foe meki wan tra sma go nanga oenoe, ma a kan de troetroe wan sani di e kibri oenoe. Èn ala di wan toe lobi wortoe noso sani di sma e doe foe sori lobi kan de joisti, tokoe reidelek skotoe moesoe poti foe kan tan farawe foe wan fasi di no krin (1 Tesalonikasma 4:7). Foe lowe gi hoeroedoe abi na ini toe foe tan farawe foe kino noso programa na telefisi di kan wiki takroe lostoe (Jakobus 1:14, 15). Efoe prakseri foe hoeroedoe e kon na ini joe sondro foe joe wani, kenki a sani di joe ben prakseri. Go koiri; go leisi pikinso; go doe wan wroko ini na oso. Begi na wan spesroetoe krakti jepisani ini a tori disi. — Psalm 62:8.b
12. Fa joe kan leri foe no wani si san takroe na ai? Gi eksempel.
12 Ma a moro prenspari sani de, taki joe moesoe leri foe no wani si ogri na ai, tan boen fara foe dati èn tegoe foe en (Psalm 97:10). Fa joe no wani si wan sani na ai di biginbigin kande ben de wan switi noso prisiri sani? Foe di joe e denki foe den takroe bakapisi! „No kori oensrefi: Gado no e meki sma spotoe en. Bika san wan sma e sai na dati a sa koti toe; bika efoe wan sma e sai nanga en skin na prakseri, a sa koti porifasi foe en skin” (Galasiasma 6:7, 8). Te joe e kisi tesi foe gi pasi na seks, denki san o de wan moro bigi bakapisi — fa a gi di wan sma e gi pasi na seks, ben sa kan hati Jehovah Gado. (Teki gersi Psalm 78:41.) Denki toe, taki joe man kisi bere, wan sani di joe no ben wani noso taki joe e kisi wan siki foe wan tra sma, so leki AIDS (SIDA). Go prakseri foe na emotioneel broejafasi noso a pina di joe ben sa njan, foe di joe lasi lespeki gi joesrefi. A kan abi takroe bakapisi toe di e tan wroko tapoe joe langa baka dati. Wan kresten oema e erken: „Mi nanga mi masra ben abi seks demakandra nanga tra sma fosi wi ben leri sabi makandra. Ala di wi ala toe na kresten now, a sekslibi di wi ben abi na ini a ten di pasa, na wan fonten foe trobi nanga djaroesoe ini a trowlibi foe wi.” San wi no moesoe frigiti toe na a lasi di joe e lasi theokrasia grani noso a poeroe di den e poeroe joe na ini a kresten gemeente! (1 Korentesma 5:9-13) Wan prisiri foe wan sjatoe pisi ten warti so wan hei prijs?
Feti na baka wan krosibei matifasi nanga Jehovah
13, 14. (a) Foe san ede a no nofo foe lowe gi san takroe? (b) Fa wan sma kan „feti foe kon leri sabi Jehovah”?
13 Ma a no nofo, foe lowe gi san takroe. Timoteus ben kisi tranga toe foe „feti na baka regtfardikifasi, bribi, lobi, vrede”. Disi wani taki foe doe sani na wan kraktifasi. Na a srefi fasi a profeiti Hosea ben begi a nâsi Israèl di no ben de getrow: „Kon, èn meki wi drai go baka na Jehovah . . . Wi sa feti foe kon sabi Jehovah” (Hosea 6:1-3). Joesrefi ben feti na baka so wan sani? Disi wani taki moro leki soso foe go na konmakandra èn foe go nanga joe papa nanga mama ini velddienst. Wan kresten oema ben bekènti: „Mi papa nanga mama ben kweki mi ini waarheid èn mi ben dopoe jongoe. . . . Pikinmoro noiti mi ben misi wan konmakandra èn noiti mi ben misi wan moen foe go na velddienst, ma noiti mi ben kweki wan krosibei matifasi nanga Jehovah.”
14 Wan tra jongoesma e erken taki en toe ben misi foe leri sabi Jehovah leki wan Mati nanga Tata, ma a ben si en moro leki wan Jeje di de frafra gi en. A ben fadon go doe hoeroedoe èn di a ben abi 18 jari a ben tron wan mama di no trow. No meki a srefi fowtoe dati! „Feti foe kon sabi Jehovah”, so leki Hosea ben gi tranga foe doe. Nanga jepi foe begi èn foe a waka di joe e waka aladei nanga Jehovah, joe kan meki en tron wan mati gi joe di joe kan froetrow. (Teki gersi Mika 6:8; Jeremia 3:4.) „A no de fara foe no wan foe wi” efoe wi e soekoe en (Tori foe den Apostel 17:27). So boen, wan doronomo programa foe persoonlijk bijbelstudie de prenspari. So wan gwenti no abi foe de wan sani di skrifi poti finifini noso di de wan moeilek sani foe doe. „Ibri dei mi e leisi bijbel so wan 15 miniti”, wan jongoe oemapikin, di nen Melody, e taki. Poti ten na wan sei foe leisi ibri tijdschrift foe A Waktitoren nanga Ontwaakt! De srekasreka gi gemeente konmakandra so taki joe kan „gi [trawan] tranga foe sori lobi èn doe toemoesi boen wroko”. — Hebrewsma 10:24, 25.
Gi joe ati na oen papa nanga mama
15. (a) Foe san ede a de sontron wan moeilek sani foe gi jesi na joe papa nanga mama? (b) Foe san ede a gi di wan jongoesma moesoe gi jesi de moro foeroe wan wini gi en?
15 Papa nanga mama di e frede Gado kan de wan fonten foe troetroe jepi nanga horibaka. Ma loekoe a ròl di joe moesoe plèi: „Oenoe moesoe gi jesi na oen papa nanga mama na ini wánfasi nanga Masra, bikasi disi de regtfardiki: ’Gi grani na oen papa nanga mama’ san de a fosi gebod nanga wan pramisi: ’So taki a kan go boen nanga oenoe èn oenoe kan tan libi wan langa pisi ten na grontapoe’” (Efeisesma 6:1-3). A troe taki joe e kon moro owroe èn kande joe wani moro fri. Moro nanga moro kande toe joe e kon si den skotoe di joe papa nanga mama poti. „Wi libisma tata”, na apostel Paulus ben erken, „ben kan doe nomo leki fa den ben prakseri taki a moro boen” (Hebrewsma 12:10, The Jerusalem Bible). Ma tokoe, te wi e loekoe na ala den wini, dan a de wan wini gi joe ete te joe e gi jesi na den. Joe papa nanga mama lobi joe èn den sabi joe moro boen moro iniwan tra sma. Ala di kande a no ala ten joe e agri nanga den, tokoe moro foeroe den wani gi joe san de a moro boen sani. Foe san ede joe e kakafoetoe gi den moeiti foe den foe kweki joe „ini a tranga leri nanga froemane foe Jehovah?” (Efeisesma 6:4) Foe troe, soso wan don sma „e wisiwasi a tranga leri foe en papa” (Odo 15:5). Wan koni jongoesma e erken a makti foe en papa nanga mama èn e sori a joisti lespeki. — Odo 1:8.
16. (a) Foe san ede a no de wan koni sani gi jongoesma foe kibri problema gi a papa nanga mama foe den? (b) San jongoesma kan doe foe meki a komunikâsi nanga a papa nanga mama foe den kon moro boen?
16 Dati ben sa wani taki toe foe taigi oen papa nanga mama san troe, foe di joe e meki den sabi efoe joe abi problema, so leki tweifri foe a waarheid di e kon ini joe prakseri ibritron baka noso a fadon di joe fadon go na ini waka nanga libi di kan meki sma prakseri takroe foe joe (Efeisesma 4:25). Te joe e kibri den sortoe situwâsi disi, di e broeja joe, gi joe papa nanga mama, dan disi kan meki moro problema kon (Psalm 26:4). A troe, taki son papa nanga mama no e doe foeroe moeiti foe taki nanga den pikin foe den. „A mama foe mi noiti e sidon taki nanga mi”, wan jongoe oemapikin ben kragi. „Noiti mi abi a deki-ati foe taki san mi e firi, foe di mi e frede taki a sa kroetoekroetoe na mi tapoe.” Efoe joe de ini asrefi situwâsi, dan soekoe na wan konifasi wan joisti ten foe meki joe papa nanga mama sabi fa joe e firi. „Mi manpikin, gi joe ati na mi”, na a deki-ati di Odo 23:26 e gi. Proberi foe taki doronomo nanga den foe den sani di joe e broko joe ede nanga den, bifosi serjoesoe problema e kon.
Tan feti na baka regtfardikifasi!
17, 18. San sa jepi wan jongoesma foe go doro ini a feti di a e feti na baka regtfardikifasi?
17 Na a kaba foe en di foe toe brifi, Paulus ben gi Timoteus a froemane: „Tan na ini den sani di joe ben leri èn di ben meki joe kon abi bribi” (2 Timoteus 3:14). Joe moesoe doe so toe. No meki wan sma noso wan prisiri sani hari joe komoto foe a feti di joe e feti na baka regtfardikifasi. A grontapoe foe Satan — nanga ala a krakti foe en foe hari sma — lai nanga ogridoe. Heri esi grontapoe nanga ala den sma di de wan pisi foe dati no sa de moro (Psalm 92:7). Abi a fasti bosroiti foe no kisi pori makandra nanga na ipi foe Satan.
18 Nanga a sani disi na prakseri doronomo joe moesoe ondrosoekoe den marki, den lostoe nanga den sani gi san joe abi belangstelling. Aksi joesrefi: ’Mi e hori den hei markitiki foe taki èn foe tjari misrefi, te mi papa nanga mama nanga den memre foe a gemeente no e si mi? Sortoe mati mi e teki? A de so taki na den grontapoe speri e taigi mi sortoe krosi mi moesoe weri? Sortoe marki mi poti gi misrefi? Mi abi a tranga winsi foe go ini a foeroeten diniwroko — noso foe go soekoe wan wroko ini Satan en seti foe sani di de foe dede?’
19, 20. (a) Foe san ede wan jongoesma no moesoe abi a firi taki den sani di Jehovah e aksi e moro en? (b) Foe sortoe sani di seti gi den, jongoesma kan meki wan boen gebroiki?
19 Kande joe e si a fanowdoe foe tjari wan toe kenki kon ini a fasi fa joe e denki (2 Korentesma 13:11). No abi a firi taki sani e moro joe. Memre taki Jehovah no e froewakti moro foe joe leki san joe man doe. A profeiti Mika ben aksi: „San Jehovah ben aksi baka foe oenoe leki foe doe geregtighèit èn foe lobi boen fasi èn foe waka bescheiden nanga joe Gado?” (Mika 6:8) Disi no sa de toemoesi moeilek efoe joe e meki wan boen gebroiki foe den sani di Jehovah gi foe jepi joe. Tan abi wan krosibei matifasi na froestan èn firisei nanga joe papa nanga mama. Abi doronomo demakandra nanga a kresten gemeente. Doe moeiti spesroetoe foe leri sabi den gemeente owroeman. Den e broko den ede nanga a boen foe joe èn den kan de wan fonten foe jepi èn trowstoe (Jesaja 32:2). Ma san de moro prenspari, kweki wan krosibei, waran matifasi nanga Jehovah Gado. En sa gi joe a krakti nanga a wani foe feti na baka san boen!
20 Ma son jongoesma, e swaki a moeiti foe den foe gro na jeje fasi, foe di den e arki pokoe di no boen. Na artikel di e kon now sa poti spesroetoe prakseri na tapoe a tori disi.
[Foetoewortoe]
a A Griki wortoe gi „lowe” den e gebroiki toe na ini Mateus 2:13, pe Maria nanga Josef ben kisi foe jere taki den ben moesoe „lowe go na Egipti”, so taki den ben kan lon gi a takroe plan di Herodes ben abi foe kiri pikin-nengre. — Teki gersi Mateus 10:23.
b Ini kapitel 26 foe a boekoe Jongoe sma e aksi — Piki di e wroko, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. tjari kon na doro, joe sa feni wan toe moi prakseri di e jepi foe dwengi seks lostoe.
Joe e memre disi ete?
◻ Foe san ede spesroetoe jongoesma swaki gi den „triki” foe Satan?
◻ Foe san ede wan krosibei demakandra nanga jongoesma foe grontapoe de wan kefar?
◻ Fa joe kan lowe gi seks hoeroedoe?
◻ Fa joe kan feti na baka wan krosibei matifasi nanga Jehovah?
◻ Foe san ede a de prenspari foe taki nanga a papa nanga mama foe joe?
[Prenki na tapoe bladzijde 21]
A de wan koni sani te jongoe paar di e hori nanga makandra, e leri sabi makandra na ini situwâsi, so leki go schaats tapoe ijs, pe den no de den wawan