Lobi (agape) — San a no de èn san a de
„Moksi na oen . . . brada firi foe lobi, lobi.” — 2 PETRUS 1:5, 7.
1. (a) Sortoe eigifasi bijbel e poti leki a moro prenspari wan? (b) Sortoe fo Griki wortoe den vertaal nofotron nanga „lobi” èn foe sortoe wan den e taki ini 1 Johanes 4:8?
EFOE wan eigifasi noso boenfasi de di Gado Wortoe, bijbel, e si leki a moro prenspari wan, dan dati na lobi. Ini Grikitongo, a fosi tongo foe den kresten Boekoe foe bijbel, fo wortoe de, di den e vertaal nofotron nanga „lobi”. A lobi di wi e poti wi prakseri na tapoe now, a no di foe eʹros (wan wortoe di no de foe feni ini den kresten Griki Boekoe foe bijbel), di abi en gron na tapoe a seksfiri di man nanga oema abi gi makandra; èn a no de stor·geʹ toe, wan firi di abi en gron na tapoe a de di sma de famiri foe makandra; èn a no de fi·liʹa toe, a waran lobi di mati abi gi makandra èn di abi en gron na tapoe a warderi di den e warderi makandra srefisrefi, so leki fa wi ben taki ini na artikel na fesi. Na presi foe dati, a de a·gaʹpe — a lobi di abi en gron na tapoe gronprakseri, èn sma kan taki foe dati taki a de a srefi leki a prakseri di wan sma no e prakseri en eigi boen nomo, a lobi di na apostel Johanes ben taki foe en, di a ben taki: „Gado na lobi.” — 1 Johanes 4:8.
2. San sma ben taki heri boen foe lobi (a·gaʹpe)?
2 Profesor William Barclay e taki ini en New Testament Words foe a lobi disi (a·gaʹpe): „Agapē abi foe doe nanga a froestan: a no de soso wan firi di e kon ini wi ati sondro foe wi wani [so leki a kan de a kefal nanga fi·liʹa]; a de wan gronprakseri di wi e waka na en baka, foe di wi wani dati krinkrin. Agapē abi foenamkoe foe doe nanga a wani. A de wan wini di sma e wini sani nanga feti, wan fektori, èn wan sani di wan sma doro ini en libi. No wan sma ben lobi en feanti foe ensrefi wan ten. Foe wi lobi den feanti foe wi, na wan wini di wi e wini ala wi natuurlijk firi nanga emotie. Na agapē disi . . . na, te joe e loekoe en boen, a krakti foe lobi a sma di no e hari wi srefisrefi, foe lobi sma di wi no lobi.”
3. Sortoe krakti Jesus Krestes nanga Paulus ben poti na tapoe lobi?
3 Ija, na mindri den sani di e poti a soifri anbegi foe Jehovah Gado aparti foe ala tra fasi foe anbegi, na a krakti di a e poti na tapoe a sortoe lobi disi. A ben fiti di Jesus Krestes ben taki foe den toe moro bigi komando: „A fosiwan na, . . . ’Oenoe moesoe lobi Jehovah, oen Gado, nanga oen heri ati èn nanga oen heri sili èn nanga oen heri froestan èn nanga oen heri krakti.’ A di foe toe na disi: ’Oenoe moesoe lobi a sma na oen sei leki oensrefi.’ No wan tra komando de di bigi moro den disi” (Markus 12:29-31). Ini kapitel 13 foe 1 Korentesma na apostel Paulus ben poti a srefi krakti na tapoe lobi. Baka di a ben poti krakti na tapoe taki lobi na a moro prenspari eigifasi, di ben de fanowdoe troetroe, a ben bosroiti nanga den wortoe: „Ma now bribi, howpoe, lobi, den dri disi e tan abra; ma a moro bigiwan foe den disi na lobi” (1 Korentesma 13:13). A ben fiti di Jesus ben taki dati lobi ben sa de a marki na san joe kan sabi den bakaman foe en. — Johanes 13:35.
Den sani di lobi no de
4. Omeni negatief èn omeni positief sani foe lobi Paulus e kari ini 1 Korentesma 13:4-8?
4 Sma ben taki dati a moro makriki foe taki san lobi no de leki foe taki san a de. Wan pisi foe a tori disi troe, foe di na apostel Paulus e taki ini a kapitel pe a e taki foe lobi, ini 1 Korentesma 13, ini vers 4 te nanga 8, foe neigi sani di lobi no de èn foe seibi sani di lobi de.
5. San den e taki dati „djaroesoefasi” wani taki èn fa den e gebroiki en na wan positief fasi ini den Boekoe foe bijbel?
5 A fosi sani di Paulus e taki san lobi no de, de taki a „no e djaroesoe”. A sani dati moesoe tjari kon na krin pikinso, bika djaroesoefasi abi positief nanga negatief sei. Wan wortoeboekoe e taki foe „djaroesoe” leki „no froedrage no wan tra sma ini wan strei boiti joe wawan” èn leki „aksi foe sma gi densrefi foe dini joe wawan”. Foe dati ede Moses ben taki ini Exodus 34:14: „Oenoe no moesoe trowe oensrefi na gron gi wan tra gado, bika Jehovah, di nen Djaroesoe, na wan djaroesoe Gado.” Na Exodus 20:5, Jehovah e taki: „Mi Jehovah, oen Gado, na wan Gado di e aksi taki oenoe gi oensrefi foe dini mi wawan.” Na wan srefi sortoe fasi na apostel Paulus ben skrifi: „Mi djaroesoe gi oenoe nanga wan djaroesoefasi leki di foe Gado.” — 2 Korentesma 11:2.
6. Sortoe eksempre foe bijbel e sori foe san ede lobi no e djaroesoe?
6 Ma moro foeroe „djaroesoefasi” wani taki wan takroe sani, meki sma e kari en makandra nanga den wroko foe a skin ini Galasiasma 5:20. Ija, so wan djaroesoefasi e prakseri en eigi boen nomo èn a e meki taki sma no wani si trawan na ai èn a si di sma no wani si trawan na ai, de kontrari lobi. Djaroesoefasi ben meki Kain no ben wani si Abel na ai, te leki a ben kiri en, èn djaroesoefasi ben meki Josef tin afoe-brada no ben wani si Josef na ai, te leki den ben wani kiri en. Lobi no abi bigi-ai na wan djaroesoefasi gi den goedoe foe trawan noso den boen sani di den kisi, neleki fa kownoe Akab na wan djaroesoefasi ben abi bigi-ai gi a droifidjari foe Nabòt. — 1 Kownoe 21:1-19.
7. (a) Sortoe sani di pasa e sori taki Jehovah no plisi nanga sma di e djaf? (b) Foe san ede lobi no e djaf, srefi sondro foe prakseri moro fara?
7 Baka dati Paulus e froeteri wi taki lobi „no e djaf”. Te sma e djaf, dan dati e sori taki den e mankeri lobi, bika a e meki taki wan sma e poti ensrefi ini wan moro hei posisi leki di foe trawan. Jehovah no e prisiri nanga sma di e djaf, so leki wi kan si foe a fasi fa a ben meki kownoe Nebukadnesar saka ensrefi, di a ben djaf (Danièl 4:30-35). Te wan sma e djaf, dan dati nofotron na wan sani di a e doe sondro foe a prakseri moro fara, bika a plisi pasa marki nanga san a kon tron ini libi noso nanga den goedoe foe en. Son sma kan abi a firi foe skepi foe boen bakapisi di den abi ini a kresten diniwroko. Trawan de leki na owroeman di ben firi nomonomo foe bèl den mati foe en foe froeteri den taki a ben bai wan njoen oto di ben warti pikinmoro 50.000 Amerkan dala. Ala den sani disi no e sori lobi, bika a e poti a sma di e djaf, moro hei leki den arkiman foe en.
8. (a) San na a fasi fa Jehovah e si sani ini a tori foe den sma di abi bigi memre? (b) Foe san ede lobi no e tjari ensrefi na a fasi dati?
8 Dan den e froeteri wi taki lobi „no e kisi bigi memre”. Wan sma di e kisi bigi memre, noso di abi heimemre fasi, e poti ensrefi moro hei leki trawan, na wan fasi di no e sori lobi. So wan fasi foe denki de a moro donwan, bika „Gado de kontrari den sma di abi heimemrefasi, ma a e gi no-froedini boen-atifasi na den sma di abi sakafasi” (Jakobus 4:6). Lobi e handri na wan heri tra fasi; a e si trawan leki moro hei. Paulus ben skrifi ini Filipisma 2:2, 3: „Meki a prisiri foe mi kon boen dorodoro, foe di oenoe abi a srefi denki èn a srefi lobi, tai kon na wán ini a srefi sili, abi wán fasi foe denki nomo, no e doe noti, foe di oenoe no lobi foe meki trobi noso foe di oenoe no e prakseri oensrefi nomo, ma nanga sakafasi foe jeje, foe di oenoe e si trawan moro hei leki oensrefi.” So wan fasi foe denki e meki trawan firi boen, ala di a sma di abi heimemrefasi no e meki trawan firi densrefi boen, foe di den lobi foe meki trobi.
9. Foe san ede lobi no e handri na wan fasi di no fiti?
9 Paulus e taki moro fara taki lobi „no e tjari ensrefi na wan fasi di no fiti”. A wortoeboekoe e taki foe „wan fasi di no fiti” leki „toemoesi onborsoe noso foe afrontoe maniri noso gwenti nanga gebroiki”. Wan sma di e tjari ensrefi na wan fasi di no fiti (na wan fasi di no e sori lobi), no abi lespeki gi a firi foe trawan. Foeroe bijbel vertaling e vertaal a Grikiwortoe nanga „grofoe”. So wan sma e spotoe nanga san sma e si leki joisti èn di e fiti ai. Foe troe, te wan sma e hori trawan na prakseri na wan lobi fasi, dan a ben sa wani taki foe tan farawe foe ala sani di grofoe noso di no fiti, sani di e afrontoe sma noso di e seki den srefi.
Tra sani di lobi no de
10. Na sortoe fasi lobi no e soekoe en eigi boen?
10 Baka dati den e froeteri wi taki lobi „no e soekoe en eigi boen”, dati wani taki, te wan sani de foe wi eigi boen èn di foe trawan. Na apostel e taki na wan tra presi: „No wan sma no ben wani si en eigi skin na ai wan ten; ma a e gi en njanjan èn e boboi en” (Efeisesma 5:29). Ma te a boen foe wi e toeka nanga a boen foe trawan èn no wan tra bijbel gronprakseri de ini a tori, dan wi moesoe doe leki fa Abraham ben doe nanga Lot, èn na wan lobifasi meki a tra sma teki fosi san en wani. — Genesis 13:8-11.
11. San a wani taki dati lobi no e atibron?
11 Lobi no e atibron esi-esi toe. Na so Paulus e froeteri wi taki lobi „no e kisi atibron”. A no de wan sani di no e froedrage foeroe. A e dwengi ensrefi. Spesroetoe sma di trow moesoe prakseri serjoesoe foe a froemane disi, nanga a kibri di den e kibri densrefi foe opo den sten tranga nanga atibron, sondro foe abi pasensi noso bari makandra. Omstandigheid de pe a de makriki foe sma kisi atibron, san ben meki Paulus ben firi taki a de fanowdoe foe gi Timoteus a rai: „Wan srafoe foe Masra no abi foe feti, ma a moesoe abi safoefasi gi ala sma, abi a bekwaamfasi foe gi leri, e hori ensrefi boen na ondro ogridoe” — ija, a no e kisi atibron — „e gi leri nanga safri-atifasi na den sma di no abi a joisti jejefasi”. — 2 Timoteus 2:24, 25.
12. (a) Na sortoe fasi lobi no e hori na ogri di wan sma doe na prakseri? (b) Foe san ede a de wan don sani foe hori wan ogri di wan sma doe na prakseri?
12 Paulus e go doro nanga den sani di lobi no de èn a e gi a rai: „Lobi . . . no e hori na ogri di wan sma doe na prakseri.” Dati no wani taki, dati lobi no e si wan ogri di wan sma doe. Jesus ben sori fa wi moesoe seti afersi te sma doe wi wan serjoesoe ogri (Mateus 18:15-17). Ma lobi no e gi wi pasi foe tan teki refensi, foe hori sma na ati. Foe no hori wan ogri di wan sma doe na prakseri, wani taki foe gi a sma pardon èn foe frigiti na afersi, so esi leki na afersi seti akroederi bijbel markitiki. Ija, no pina joesrefi noso meki joesrefi firi sari, foe di joe e denki ibritron baka foe wan fowtoe, èn e hori wan ogri di wan sma doe na prakseri!
13. San a wani taki foe no abi prisiri nanga onregtfardikifasi èn foe san ede lobi no e doe dati?
13 Boiti dati, den e froeteri wi taki lobi „no abi prisiri nanga onregtfardikifasi”. Grontapoe abi prisiri nanga onregtfardikifasi, so leki wi kan si na a pôpi di boekoe, kino, nanga televisi programa, di e taki foe ogridoe nanga doti sekslibi, pôpi so. Ala den prisiri dati na a prakseri di sma e prakseri den eigi boen nomo, èn no abi lespeki gi den regtfardiki gronprakseri foe Gado noso gi a boen foe trawan. Ala den prisiri dati pe sma e prakseri den eigi boen nomo, na sai nanga a skin èn fosi joe prakseri, a sa koti porifasi foe a skin. — Galasiasma 6:8.
14. Foe san ede wi kan taki nanga froetrow taki lobi no e misi noiti?
14 Now a lasti sani di lobi no e doe: „Lobi no e misi noiti.” Wan sani de seiker, lobi no e misi noiti noso no e tapoe noiti, bika Gado na lobi èn en na „a Kownoe foe têgo” (1 Timoteus 1:17). Ini Romesma 8:38, 39, wi e kisi a djaranti taki a lobi di Jehovah abi gi wi, no sa misi noiti: „Mi abi na overtoigi taki no dede, no libi, no engel, no tirimakti, no disiten, no a ten di e kon, no makti, no hei, no dipi, no wan tra sani di Gado meki, sa man foe prati wi foe a lobi foe Gado, di de ini Krestes Jesus, wi Masra.” So srefi, lobi no e misi noiti, dati wani taki, noiti sma sa man taki a no e wroko. Lobi man foe kakafoetoe gi ibri okasi, gi ibri tjalensi.
Sani di lobi de
15. Foe san ede Paulus e kari langa pasensi leki a fosiwan na mindri den positief sani foe lobi?
15 Wi doro now na a positief sei, den sani di lobi de, èn Paulus e bigin: „Lobi abi langa pasensi.” Den ben taki dati wan sani leki kresten matifasi no kan de sondro langa pasensi, dati wani taki, sondro foe froedrage makandra nanga pasensi. Dati de so, bika wi alamala de onvolmaakti èn den onvolmaaktifasi èn fowtoe foe wi de wan tesi gi tra sma. A no de foe froewondroe, taki na apostel Paulus e kari a sani disi fosi ini a tori foe san lobi de!
16. Na sortoe fasi memre foe wan osofamiri kan sori switifasi gi makandra?
16 Paulus e taki dati lobi abi „switifasi” toe. Dati wani taki, lobi e jepi sma, de klari foe doe sani gi trawan, e hori trawan na prakseri. Switifasi de foe si ini bigi sani nanga pikin sani. A Samariaman, di ben lobi sma na en sei, seiker ben sori switifasi na a man, di foefoeroeman ben ròs (Lukas 10:30-37). Lobi e prisiri foe taki „grantangi”. Te wan sma e taki: „Seni a brede kon”, dan dati na wan komando. Te joe taki „grantangi” fosi, dan dati e meki a kon tron wan sani di joe e aksi. Masra abi switifasi nanga a wefi foe den te den e poti prakseri na tapoe a rai ini 1 Petrus 3:7: „Oen masra, tan libi na a srefi fasi nanga den akroederi sabi, foe di oenoe e gi den grani leki wan moro swaki patoe, na oemasma fasi, foe di oenoe toe de erfgenaam nanga den, foe a no-froedini boen-ati foe libi, so taki sani no hendri den begi foe oenoe.” Wefi abi switifasi gi a masra foe den te den e sori den „dipi lespeki” (Efeisesma 5:33). Papa abi switifasi gi den pikin foe den te den e waka baka a rai ini Efeisesma 6:4: „Papa, no tergi oen pikin, ma tan kweki den ini a tranga leri nanga a serjoesoe froemane foe Jehovah.”
17. San na toe fasi di lobi e prisiri nanga waarheid?
17 Lobi no abi prisiri nanga onregtfardikifasi, ma „e prisiri nanga waarheid”. Lobi nanga waarheid e go anoe nanga anoe makandra — Gado na lobi, èn na a srefi ten, a de „a Gado foe waarheid” (Psalm 31:5). Lobi e prisiri foe si waarheid e wini leifasi èn e tjari dati kon na krin; disi e meki foe wan pisi taki a bigi gro de ini a nomroe foe den sma di e anbegi Jehovah ini a ten disi. Ma foe di waarheid de kontrari onregtfardikifasi, a prakseri kan de toe taki lobi e prisiri nanga regtfardikifasi. Lobi e prisiri te regtfardikifasi e wini, so leki sma di e anbegi Jehovah e kisi a komando foe doe te Babilon a Bigiwan e fadon. — Openbaring 18:20.
18. Na sortoe fasi lobi e froedrage ala sani?
18 Paulus e froeteri wi toe, taki lobi „e froedrage ala sani”. So leki fa a Kingdom Interlinear e sori wi, dan a prakseri de taki lobi e tapoe ala sani. A no e „poeroe wan fowtoe kon na doro” foe wan brada, so leki na ogriwan lobi foe doe (Psalm 50:20; Odo 10:12; 17:9). Ija, a prakseri dja de a srefi leki ini 1 Petrus 4:8: „Lobi e tapoe wan heri ipi sondoe.” A no de foe taki, dati loyaalfasi ben sa tapoe wan sma foe kibri serjoesoe sondoe di doe kontrari Jehovah èn kontrari a kresten gemeente.
19. Na sortoe fasi lobi e bribi ala sani?
19 Lobi „e bribi ala sani”. Lobi de positief èn a no negatief. Disi no wani taki, dati sma kan bidrigi lobi makriki. A no de esi-esi foe bribi tori di e tjari sekiseki kon èn di sma e froeteri. Ma efoe wan sma wani kisi bribi ini Gado, a moesoe abi a wani foe bribi. So boen, lobi no e tweifri foe sani, èn a no e kroetoekroetoe sani pasa marki. A no e kakafoetoe gi bribi, so leki na atheistsma, di e taki na wan heimemrefasi taki Gado no de èn a no de toe leki na agnostis-sma di e taki na wan heimemrefasi èn nanga tranga, taki a no kan dati wi man sabi pe wi komoto, noso foe san ede wi dja èn fa a ten di de na wi fesi sa de. Gado Wortoe e gi wi a djaranti ini ala den sani disi. Lobi de klariklari toe foe bribi, foe di a e froetrow sma èn a no e prakseri takroe foe sma pasa marki.
20. Fa lobi abi foe doe nanga howpoe?
20 Na apostel Paulus e gi wi moro fara a djaranti taki lobi „e howpoe ala sani”. Foe di lobi de positief èn a no de negatief, a abi tranga howpoe ini ala sani di Gado Wortoe pramisi. Den e froeteri wi: „A sma di e ploegoe, moesoe ploegoe nanga howpoe èn a sma di e sjoeroe, moesoe doe dati foe di a e howpoe taki a sa kisi en prati” (1 Korentesma 9:10). Neleki fa lobi abi froetrow, a abi howpoe toe, a e howpoe ala ten a moro boen sani.
21. Sortoe bijbel djaranti de taki lobi e horidoro?
21 Te foe kaba, wi e kisi a djaranti taki lobi „e horidoro na ondro ala sani”. A man foe doe disi foe sani ede di na apostel Paulus e froeteri wi ini 1 Korentesma 10:13: „No wan tesi ben kon na oenoe boiti san libisma gwenti. Ma Gado de getrow èn a no sa meki oenoe kisi tesi moro leki san oenoe man tjari, ma makandra nanga a tesi a sa sorgoe toe taki oenoe man kisi froeloesoe, so taki oenoe man horidoro na en ondro.” Lobi sa meki wi loekoe na den foeroe eksempre ini den Boekoe foe bijbel, foe den foetoeboi foe Gado di ben horidoro, èn di a moro prenspari wan foe den na Jesus Krestes, so leki den e memre wi ini Hebrewsma 12:2, 3.
22. Nanga sortoe moro prenspari eigifasi wi, leki pikin foe Gado, moesoe broko wi ede ala ten foe e sori dati?
22 Foe troe, lobi (a·gaʹpe) na a moro prenspari eigifasi di wi leki kresten, Jehovah Kotoigi, moesoe kweki, ini san a no de, so boen leki san a de. Leki pikin foe Gado, meki wi broko wi ede ala ten foe sori a froktoe disi foe Gado jeje. Foe doe so na foe de neleki fa Gado de, bika memre taki „Gado na lobi”.
Joe e memre disi ete?
◻ Fa Jesus Krestes nanga Paulus ben sori a toemoesi prenspari fasi foe lobi?
◻ Na sortoe fasi lobi no e djaroesoe?
◻ Fa lobi e ’froedrage ala sani’?
◻ Foe san ede wi kan taki dati lobi no e misi noiti?
◻ Na sortoe toe fasi lobi abi prisiri nanga waarheid?
[Faki na tapoe bladzijde 27]
LOBI (AGAPE)
San a no de San a de
1. Djaroesoe 1. Abi langa pasensi
2. No e djaf 2. Switifasi
3. No e kisi bigi memre 3. Abi prisiri nanga waarheid
4. E tjari ensrefi na wan fasi 4. E froedrage ala sani
di no fiti
5. Soekoe en eigi boen 5. E bribi ala sani
6. E kisi atibron 6. E howpoe ala sani
7. E hori na ogri di wan sma 7. E horidoro na ondro ala sani
doe na prakseri
8. Abi prisiri nanga onregtfardikifasi
9. No e misi noiti
[Prenki na tapoe bladzijde 24]
Jehovah ben meki Nebukadnesar kisi sakafasi foe a djaf di a ben e djaf