Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w93 1/11 blz. 17-22
  • A lasti wini foe Mikaèl, a bigi kownoe

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • A lasti wini foe Mikaèl, a bigi kownoe
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • „Ini a ten foe a kaba”
  • ’Egipti no sa lowe’
  • A lasti feti foe a kownoe foe noordsei
  • Wan njoensoe di e kon foe pe son e opo
  • Wan njoensoe di e kon foe noordsei
  • Wan di foe dri kownoe
  • Den Kownu Di E Strei Nanga Makandra E Doro a Kaba fu Den
    ¡Poti Prakseri na a Profeititori fu Danièl!
  • ’Nowan vrede gi den goddelowsoewan’
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1987
  • Suma na „a kownu fu noordsei” na ini a ten disi?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2020
  • „A kownu fu noordsei” na ini a ten fu a kaba
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2020
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
w93 1/11 blz. 17-22

A lasti wini foe Mikaèl, a bigi kownoe

„Ini a ten dati Mikaèl sa opo tanapoe, a bigi kownoe di e opo doe wan sani foe a boen foe den manpikin foe joe pipel.” — DANIÈL 12:1.

1. Sortoe fasi foeroe grontapoe tiriman abi ini a tori foe a soevereiniteit foe Jehovah, èn fa a kownoe foe noordsei no ben de tra fasi?

„SOEMA na Jehovah, so taki mi moesoe gi jesi na en sten foe seni Israèl gowe?” (Exodus 5:2) Disi ben de den skempi wortoe di Farao ben taigi Moses. Foe di Farao ben weigri foe erken taki Jehovah de a Moro Hei Gado, meki a ben abi a fasti bosroiti foe meki Israèl tan de srafoe foe den. Tra tiriman ben sori wan srefi sortoe wisiwasi fasi gi Jehovah, èn den kownoe foe Danièl profeititori no de tra fasi (Jesaja 36:13-20). Ija, a kownoe foe noordsei ben go moro fara. Na engel e taki: „A sa meki ensrefi kon moro hei èn meki ensrefi kon bigi na tapoe ibri gado; èn kontrari a Gado foe den gado a sa taki froewondroe sani. . . . Èn a no sa poti prakseri na tapoe a Gado foe den papa foe en; èn a no sa poti prakseri na tapoe na angri foe oemasma èn na tapoe ibri tra gado, ma a sa bigi ensrefi na tapoe ibri sma.” — Danièl 11:36, 37.

2, 3. Na sortoe fasi a kownoe foe noordsei ben weigri foe erken „a Gado foe den papa foe en”, foe kan anbegi wan tra „gado”?

2 Foe meki den profeiti wortoe disi kon troe, a kownoe foe noordsei ben weigri foe erken „a Gado foe den papa foe en” (noso „den gado foe den afo foe en”, The New English Bible), efoe den ben de now den heiden gado foe Rome noso a Dri-wánfasi gado foe krestenhèit. Hitler ben gebroiki krestenhèit foe doe en eigi prakseri, ma a de krin taki a ben abi na prakseri foe poti wan njoen Doisri kerki na ini a presi foe krestenhèit. A kownoe di ben kon na a kownoe foe noordsei baka, ben meki atheïstfasi go na fesi krinkrin. Na a fasi disi a kownoe foe noordsei ben meki ensrefi kon tron wan gado, èn ’meki ensrefi kon bigi na tapoe ibri sma’.

3 A profeititori e go doro: „Ini a posisi foe en, a sa gi glori na a gado foe fortresi; èn na wan gado di den papa foe en no ben sabi, a sa gi glori nanga jepi foe gowtoe èn nanga jepi foe solfroe èn nanga jepi foe diri ston èn nanga jepi foe sani di sma e angri foe den srefisrefi” (Danièl 11:38). Foe taki en leti, a kownoe foe noordsei ben poti en froetrow na ini a disiten fasi fa sma e si sroedatitori leki wan heihei sani, èn di sabidensi e horibaka gi dati, „a gado foe fortresi”. Ini a heri pisi ten foe a kaba, a ben soekoe froeloesoe nanga jepi foe a „gado” disi, èn a ben tjari ofrandi foe kefarlek foeroe goedoe na tapoe na altari foe a gado dati.

4. Sortoe boen bakapisi a kownoe foe noordsei ben abi?

4 „A sa handri nanga boen bakapisi kontrari den moro tranga fortresi, makandra nanga wan freimde gado. A sa gi glori pasa marki na ala sma di e erken en, èn a sa meki den tiri troetroe na mindri foeroe sma; èn a gron a sa prati gi wan prijs” (Danièl 11:39). Foe di a ben froetrow ini a sroedati „freimde gado” foe en, a kownoe foe noordsei ben handri nanga moro „boen bakapisi” srefisrefi, èn a ben sori taki a de wan tranga sroedati makti ini „den lasti dei” (2 Timoteus 3:1). Den sma di ben horibaka gi den prakseri foe en, a ben pai nanga a jepi di a ben jepi den na politiek sei, na moni sei èn sontron na sroedati sei.

„Ini a ten foe a kaba”

5, 6. Fa a kownoe foe zuidsei ’ben toeka’, èn san a kownoe foe noordsei ben doe?

5 Ini Danièl 11:40a wi e leisi: „Ini a ten foe a kaba a kownoe foe zuidsei sa toeka nanga en.” Sma ben si a vers disi èn den tra vers di e kon na baka a wan disi, leki a abi wan kontroe ini a ten di de na wi fesi. Ma efoe „a ten foe a kaba” djaso wani taki a srefi leki na Danièl 12:4, 9, dan wi moesoe soekoe a kontroe foe den wortoe disi ini heri den lasti dei. A kownoe foe zuidsei ’ben toeka’ nanga a kownoe foe noordsei na ini a ten disi? Ija, a no de foe taki. Baka a fosi grontapoe orlokoe, a toemoesi hebi froebontoe foe vrede ben de wan ’toeka’ troetroe, wan sani di ben poesoe en foe teki refensi. Baka di a kownoe foe zuidsei wini ini a di foe toe grontapoe orlokoe, a ben seti nucleair fetisani di e frede sma, foe soetoe go na tapoe a feanti foe en èn a ben orga NATO, wan tranga wrokomakandra foe sroedati legre kontrari a feanti. Di den jari ben pasa, a „toeka” foe en ben abi na ini toe, toemoesi koni fasi foe kon sabi sani foe tra kondre na wan kibri fasi, so boen leki a feti di a ben feti nanga jepi foe diplomaat èn sroedati legre.

6 San a kownoe foe noordsei ben doe? „A kownoe foe noordsei sa djompo kon feti nanga en nanga asiwagi èn nanga asi-rèiman èn nanga foeroe sipi; èn seiker a sa kon na ini den kondre èn lon abra a kondre èn hari pasa na ini den” (Danièl 11:40b). A historia foe den lasti dei ben abi leki marki a meki di a kownoe foe noordsei ben meki a kontren foe en kon moro bigi, foe di a ben teki kondre abra. Ini a di foe toe grontapoe orlokoe, a Nasi „kownoe” ben lon abra den skotoe foe en, go ini den kondre di ben de lontoe en. Na a kaba foe na orlokoe dati, a „kownoe” di ben kon na en baka, ben bow wan tranga tirimakti dorosei foe en eigi kontren. Ini a Kowroe Orlokoe, a kownoe foe noordsei ben feti nanga en feanti ini orlokoe di tra kondre ben feti na mindri makandra, ma di a kownoe foe noordsei èn a kownoe foe zuidsei ben horibaka gi. A ben doe so toe nanga oproeroe na Afrika, Asia nanga Latino-Amerkan. A ben froefolgoe opregti kresten, èn a ben skotoe (ma kwetikweti no ben tapoe) a wroko foe den. Èn a feti di a ben feti nanga jepi foe legre èn politiek, ben meki wan lo kondre kon na ondro en makti. Disi na leti san na engel ben froeteri na fesi: „A sa kon troetroe toe na ini a kondre foe Moimoi sani [a posisi na jeje fasi foe Gado pipel], èn foeroe kondre sa de di a sa meki naki foetoe fadon.” — Danièl 11:41a.

7. San ben e skotoe a fasi fa a kownoe foe noordsei ben teki kondre poti na a kontren foe en?

7 Ma tokoe, ala di — so leki fa a feanti foe en ben si a sani — a kownoe foe noordsei ben kon de leki wan kefar, a no ben man wini heri grontapoe. „Disi na denwan di sa lowe foe na anoe foe en, Edom nanga Moab èn a moro bigi pisi foe den manpikin foe Amon” (Danièl 11:41b). Ini owroe ten, Edom, Moab nanga Amon ben de ongeveer na mindri Egipti nanga Siria. Sma kan gebroiki den foe prenki nâsi nanga organisâsi ini a ten disi di a kownoe foe noordsei ben abi na prakseri foe wini, ma di a no ben man tjari na ondro en makti.

’Egipti no sa lowe’

8, 9. Fa sma, srefi a moro prenspari feanti foe a kownoe foe noordsei, ben firi a krakti di a kownoe foe noordsei ben abi?

8 Na engel e go doro foe taki: „A sa tan langa en anoe go na fesi kontrari den kondre; èn ini a tori foe a kondre Egipti, a no sa sori taki a de wan di ben lowe. Èn a sa tiri troetroe tapoe den kibri goedoe foe a gowtoe èn a solfroe èn tapoe ala den sani foe Egipti di sma e angri foe den srefisrefi. Èn den Libiasma èn den Etiopiasma, sa kon leti na en baka” (Danièl 11:42, 43). Srefi a kownoe foe zuidsei, „Egipti”, no ben lowe gi den bakapisi foe a teki di a kownoe foe noordsei ben teki kondre poti na ondro en makti. Foe eksempre, a ben lasi wan bigi lasi ini Vietnam. Èn san wi sa taki foe „den Libiasma èn den Etiopiasma”? Den kondre disi, di de na sei Egipti foe owroeten, sa kan prenki na fesi heri boen den nâsi di de sei a disiten „Egipti”, te joe e taki en na wan aardrijkskunde fasi, èn di ten na ten ben de bakaman foe, ’leti na baka’, a kownoe foe noordsei.

9 A kownoe foe noordsei ben tiri ’den kibri goedoe foe Egipti’? We, seiker a no ben wini a kownoe foe zuidsei, èn te leki 1993 a situwâsi na grontapoe no e sori taki a sa doe dati. Ma a ben abi boen foeroe krakti na tapoe a fasi fa a kownoe foe zuidsei ben gebroiki en moni. Foe di a kownoe foe zuidsei ben frede a feanti foe en, meki ibri jari a ben e gi foeroe moni foe ondrow wan boen bigi legre na gron, na watra èn na loktoe. Te na a penti disi, sma ben sa kan taki dati a kownoe foe noordsei ben ’tiri tapoe’, ben basi, a fasi fa a kownoe foe zuidsei e gebroiki en moni.

A lasti feti foe a kownoe foe noordsei

10. Na sortoe fasi na engel ben taki foe a kaba foe a feantifasi na mindri den toe kownoe?

10 A feantifasi na mindri den toe kownoe e go doro nanga langa? Nôno. Na engel ben taigi Danièl: „Ma njoensoe sa de, di sa skreki en [a kownoe foe noordsei], èn di e kon foe pe son e opo èn foe noordsei, èn seiker a sa go moro fara nanga bigi atibron, foe kiri foeroe sma èn foe pori den. Èn a sa prani den palèisi tenti foe en na mindri a bigi se èn a santa bergi foe Moimoi sani; èn a sa moesoe kon na en kaba dorodoro, èn no wan jepiman sa de foe jepi en.” — Danièl 11:44, 45.

11, 12. Sortoe sani di pasa na politiek sei no so langa pasa kaba, ben abi foe doe nanga a feantifasi na mindri a kownoe foe noordsei èn a kownoe foe zuidsei, èn san wi moesoe leri ete?

11 Den sani disi moesoe pasa ete ini a ten di de na wi fesi èn foe dati ede wi no kan taki finifini fa a profeititori sa kon troe. No so langa pasa kaba, a politiek situwâsi foe den toe kownoe kon kenki. A bita feantifasi na mindri den Verenigde Staten foe Amerkankondre èn den kondre foe Owstoe-Europa, ben kon kowroe. Moro fara, Sovjet Unie ben fadon na pisipisi ini 1991 èn a no de moro. — Loekoe A Waktitoren foe 1 maart 1992, bladzijde 4, 5 (Bakratongo).

12 So boen, soema na a kownoe foe noordsei now? Wi kan taki dati en na wan foe den kondre di ben de wan pisi foe na owroe Sovjet Unie? Noso a kenki soema dorodoro, leki fa a ben doe kaba wan lo leisi na fesi? Wi no kan taki dati. Soema sa de a kownoe foe noordsei te Danièl 11:44, 45 sa kon troe? A feantifasi na mindri den toe kownoe sa kon faja baka? Èn san wi kan taki foe den bigi nucleair maksin di de ete ini wan lo kondre? Soso ten sa gi piki na tapoe den aksi disi.

13, 14. San wi sabi foe a tamara foe den toe kownoe?

13 Wán sani wi sabi. Heri esi, a kownoe foe noordsei sa teki fesi ini wan ogri-ati feti di sa bigin nanga „njoensoe di sa skreki en, èn di e kon foe pe son e opo èn foe noordsei”. Wantewante baka a feti disi, a „kaba” foe en sa kon. Wi kan leri moro foe den „njoensoe” disi, te wi e loekoe tra bijbel profeititori.

14 Ma loekoe na a fosi presi taki den no taki dati den sani di a kownoe foe noordsei doe, a e doe den nanga a kownoe foe zuidsei. A no e kon na en kaba na den anoe foe en bigi feanti. So a de toe, taki a kownoe foe noordsei no e pori a kownoe foe zuidsei. A kownoe foe zuidsei (di tra profeititori ben prenki leki a lasti toetoe di sa de foe si na tapoe wan werdri meti) e kisi pori „sondro [libisma] anoe” nanga jepi foe Gado Kownoekondre (Danièl 7:26; 8:25). Foe taki en leti, dan Gado Kownoekondre e pori ala kownoe na grontapoe te foe kaba na ini a feti foe Armagedon èn a de krin taki disi na san e pasa nanga a kownoe foe noordsei (Danièl 2:44; 12:1; Openbaring 16:14, 16). Danièl 11:44, 45 e taki foe sani di pasa èn di sa tjari wi go na a lasti feti dati. A no de foe froewondroe, taki „no wan jepiman no sa de” te a kownoe foe noordsei e doro en kaba!

15. Sortoe prenspari aksi e tan abra foe go taki foe dati?

15 San na den tra profeititori dan, di e trowe leti na tapoe den „njoensoe” di e meki a kownoe foe noordsei foe go „kiri foeroe sma”. Èn soema na den „foeroe sma” di a sa wani foe pori?

Wan njoensoe di e kon foe pe son e opo

16. (a) Sortoe toemoesi aparti sani moesoe pasa bifo Armagedon? (b) Soema na „den kownoe foe pe son e opo”?

16 Bifo a lasti feti, Armagedon, wan bigi feanti foe a troe anbegi moesoe kisi pori — Babilon a Bigiwan di gersi wan hoeroe, a tirimakti foe falsi relisi (Openbaring 18:3-8). A pori foe en prenki na fesi nanga a kanti di den kanti a di foe siksi komki foe na atibron foe Gado na tapoe na agersi liba Eufraat. A liba e kon drei „so taki a pasi kan sreka gi den kownoe foe pe son e opo” (Openbaring 16:12). Soema na den kownoe disi? No wan sma moro leki Jehovah Gado nanga Jesus Krestes!a

17. (a) San bijbel e froeteri wi foe a pori di Babilon a Bigiwan sa kisi? (b) San a njoensoe „di e kon foe pe son e opo” kan sori foe de?

17 Ini a boekoe Openbaring den e skrifi foe a pori foe Babilon a Bigiwan, na wan fasi di sma kan si krin na den fesi: „Den tin toetoe di joe ben si [den ’kownoe’ di e tiri ini a ten foe a kaba] èn a werdri meti [a redi kloroe werdri meti, di e prenki na organisâsi foe den Verenigde Nâsi], den no sa wani si a hoeroe na ai èn den sa meki a kon leigi èn nanga soso skin, èn den sa njan den pisi foe en skin èn den sa bron en krinkrin nanga faja” (Openbaring 17:16). A troe, taki den nâsi ’e pori foeroe skin’! (Danièl 7:5) Ma foe san ede den tiriman, so srefi a kownoe foe noordsei, sa pori Babilon a Bigiwan? Bika ’Gado ben gi den dati ini den ati foe doe en prakseri’ (Openbaring 17:17). A njoensoe di e „kon foe pe son e opo” kan sori heri boen toe na a sani disi di Jehovah e doe, te a e poti dati, na wan fasi di en e froekisi, na ini na ati foe den libisma tiriman foe pori a bigi relisi hoeroe. — Danièl 11:44.

Wan njoensoe di e kon foe noordsei

18. Na tapoe sortoe tra sani a kownoe foe noordsei e poti en prakseri èn pe disi e poti en te a e kon na en kaba?

18 Ma wan tra sani de di a kownoe foe noordsei e atibron nanga dati. Na engel e taki dati a sa „prani den palèisi tenti foe en na mindri a bigi se èn a santa bergi foe Moimoi sani” (Danièl 11:45). Ini a ten foe Danièl, a bigi se ben de a Mindrikondre Se èn a santa bergi ben de Sion, di wan ten ben de a presi pe Gado tempel ben de. Foe dati ede, ini a kontroe foe a profeititori, a kownoe foe noordsei di abi boen foeroe atibron, e teki fesi ini wan feti foe legre kontrari Gado pipel! Na wan jeje fasi ini a ten disi, „na mindri a bigi se èn a santa bergi”, wi kan feni en ini a posisi na jeje fasi foe Gado salfoe foetoeboi, di ben komopo na ini „a se” foe a libisma famiri di no sabi Gado èn di abi a howpoe foe tiri tapoe hemel Bergi Sion makandra nanga Jesus Krestes. — Jesaja 57:20; Hebrewsma 12:22; Openbaring 14:1.

19. Fa wi kan kon sabi a sani di skrifi foe a bigin di Gog e bigin en feti, so leki fa a profeititori foe Esekièl e sori? (Loekoe foetoewortoe.)

19 Esekièl, wan speri foe Danièl, ben froeteri na fesi toe foe a kon di den sa kon na tapoe Gado pipel „ini den lasti pisi foe den dei”. A ben taki dati Gog foe Magog, di e prenki Satan Didibri, ben sa bigin nanga feantifasi (Esekièl 38:16). Foe sortoe sei, na agersifasi, Gog e komoto? Jehovah e taki nanga jepi foe Esekièl: „Dan joe sa komoto seiker na joe libipresi, na a moro fara presi foe noordsei” (Esekièl 38:15). Foe dati ede, a njoensoe „di e kon foe noordsei”, kan de heri boen a wroko di Satan e doe foe meki a kownoe foe noordsei nanga ala den tra kownoe e kon na tapoe Jehovah pipel.b — Teki gersi Openbaring 16:13, 14; 17:14.

20, 21. (a) Foe san ede Gog sa poesoe den nâsi, so srefi a kownoe foe noordsei, foe kon na tapoe Gado pipel? (b) A kon foe en na tapoe Gado pipel, sa waka boen?

20 Gog e orga a bita-ati feti disi, bika sani e waka boen gi „na Israèl foe Gado” di, makandra nanga a bigi ipi foe tra skapoe, no de wan pisi moro foe a grontapoe foe en (Galasiasma 6:16; Johanes 10:16; 17:15, 16; 1 Johanes 5:19). Gog e loekoe na wan wisiwasi fasi na tapoe „wan pipel di tjari kon na wán komopo foe den nâsi, wan di e tjari goedoe [na jeje fasi] kon makandra” (Esekièl 38:12; Openbaring 5:9; 7:9). Ini a kontroe foe den wortoe disi, sani e waka boen gi Jehovah pipel ini a ten disi, leki fa noiti ben pasa ete. Ini foeroe kondre na Europa, Afrika nanga Asia, pe den ben skotoe den wan ten, den e anbegi Gado now na wan fri fasi. Na mindri 1987 èn 1992, moro leki wan miljoen „foe den sani di sma e angri foe den srefisrefi” ben kon foe den nâsi go na Jehovah oso foe troe anbegi. Na jeje fasi, den goedoe èn den abi vrede. — Hagai 2:7; Jesaja 2:2-4; 2 Korentesma 8:9.

21 Foe di Gog e si a posisi na jeje fasi foe den kresten leki wan „kondre foe boitipresi” di a man wini makriki, meki a e doe boen foeroe moeiti foe poeroe a sani disi di e hendri en foe man kisi ala makti na tapoe a libisma famiri (Esekièl 38:11). Ma a no man doe disi. Te den kownoe foe grontapoe e kon na tapoe Jehovah pipel, den sa ’kon langalanga na den kaba’. Fa?

Wan di foe dri kownoe

22, 23. Soema sa opo tanapoe gi Gado pipel, te Gog e kon na tapoe Gado pipel èn nanga sortoe bakapisi?

22 Esekièl e taki dati a kon di Gog e kon na tapoe Gado pipel, na a marki gi Jehovah Gado foe opo feti foe a boen foe en pipel èn foe pori den legre foe Gog „na tapoe den bergi foe Israèl” (Esekièl 38:18; 39:4). Disi e memre wi na san na engel e taigi Danièl: „Ini a ten dati Mikaèl sa opo tanapoe, a bigi kownoe di e opo doe wan sani foe a boen foe den manpikin foe joe pipel. Èn seiker wan ten foe banawtoe sa feni presi so leki no feni presi foe sensi wan nâsi ben doe kon te leki a ten dati. Èn na ini a ten dati joe pipel sa kisi froeloesoe, ibri wan sma di den ben kon feni taki a skrifi na ini a boekoe.” — Danièl 12:1.

23 Ini 1914, Jesus — a hemel fetiman Mikaèl — ben tron Kownoe foe Gado hemel Kownoekondre (Openbaring 11:15; 12:7-9). Sensi a ten dati, a ben opo doe wan sani ’foe a boen foe den manpikin foe Danièl pipel’. Ma heri esi, a sa „opo tanapoe” ini Jehovah nen leki wan Fetiman-Kownoe di sma no man wini, èn a sa tjari „refensi kon na tapoe den di no sabi Gado èn na tapoe den di no e gi jesi na a boen njoensoe di abi foe doe nanga wi Masra Jesus” (2 Tesalonikasma 1:8). Ala nâsi foe grontapoe, so srefi den kownoe foe Danièl profeititori, sa „naki densrefi ini kragi” (Mateus 24:30). Nanga ogri prakseri ete ini den ati, ini a tori foe ’Danièl pipel’, den sa kisi pori foe têgo na den anoe foe ’Mikaèl, a bigi kownoe’. — Openbaring 19:11-21.

24. Sortoe bakapisi a studie foe Danièl en profeititori moesoe abi na tapoe wi?

24 Wi no e angri foe si a bigi wini dati foe Mikaèl èn foe en Gado, Jehovah? Foe di a wini dati sa wani taki „froeloesoe”, tan na libi, gi troe kresten. (Teki gersi Maleaki 4:1-3.) Foe dati ede, ala di wi e loekoe nanga fajafaja froewakti go na a ten di de na wi fesi, wi e tan memre den wortoe foe na apostel Paulus: „Preiki a wortoe, abi foeroe foe doe nanga en leki wan tranga fanowdoe sani, ini boen ten, ini moeilek ten” (2 Timoteus 4:2). Meki wi tan hori steifi na a Wortoe foe libi èn soekoe den skapoe foe Jehovah fajafaja, ala di a boen ten e tan go doro. Pikinmoro wi doro a kaba foe a streilon foe libi. A paiman de foe si kaba. Meki wi alamala abi a fasti bosroiti foe horidoro te na a kaba èn de na so wan fasi, na mindri den sma di sa kisi froeloesoe. — Mateus 24:13; Hebrewsma 12:1.

[Foetoewortoe]

a Loekoe Openbaring — En moro bigi heimarki de krosibei! di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro, bladzijde 229-230 (Bakratongo).

b A kan de wan tra sani toe taki, a njoensoe „di e kon foe noordsei”, ben kan sori taki a e komoto na Jehovah, ini a tori foe den wortoe di a ben taigi Gog: „Dan seiker mi sa . . . poti aka na ini joe kakoembe èn mi sa tjari joe kon na doro.” „Mi sa . . . meki joe kan komoto na den moro fara presi foe noordsei èn mi sa tjari joe na ini den bergi foe Israèl.” — Esekièl 38:4; 39:2; teki gersi Psalm 48:2.

Joe e froestan disi?

◻ Fa a kownoe foe zuidsei ben toeka nanga a kownoe foe noordsei ini a heri ten foe a kaba?

◻ San wi moesoe leri ete foe a fasi fa a feantifasi na mindri den toe kownoe sa loesoe?

◻ Sortoe toe sani di e pasa bifo Armagedon sa abi seiker foe doe nanga a kownoe foe noordsei?

◻ Fa ’Mikaèl, a bigi kownoe’, sa kibri Gado pipel?

◻ San wi moesoe doe nanga a studie foe wi foe Danièl en profeititori?

[Prenki na tapoe bladzijde 19]

A kownoe foe noordsei ben anbegi wan gado di de tra fasi leki den gado foe en afo

[Sma di abi a reti foe a prenki]

Tapoesei na a kroektoe-anoesei èn na mindrisei: UPI/Bettmann; ondrosei na a kroektoe-anoesei: Reuters/Bettmann; ondrosei na a leti-anoesei: Jasmin/Gamma Liaison

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma