Waka leki fa Gado leri wi
„Meki wi go na a bergi foe Jehovah . . . , èn a sa leri wi foe den pasi foe en, èn wi sa waka ini en foetoepasi.” — MIKA 4:2.
1. San Gado ben sa doe gi en pipel ini den lasti dei, so leki fa Mika e taki?
GADO profeiti Mika ben froeteri na fesi taki ini „a lasti pisi foe den dei”, a ten foe wi, foeroe sma ben sa soekoe Gado fajafaja foe anbegi en. Denwan disi ben sa gi makandra deki-ati, èn den ben sa taki: „Meki wi go na a bergi foe Jehovah . . . , èn a sa leri wi foe den pasi foe en, èn wi sa waka ini en foetoepasi.” — Mika 4:1, 2.
2, 3. Fa a sani di Paulus ben froeteri na fesi, taki sma ben sa de sma di lobi moni, e kon troe ini a ten disi?
2 A studeri di wi e studeri 2 Timoteus 3:1-5 kan jepi wi foe si den bakapisi foe a kisi di wan sma e kisi leri foe Gado ini „den lasti dei”. Ini na artikel di ben de fosi a wan disi, wi ben bigin foe si den wini di e kon gi denwan di e poti prakseri na tapoe a warskow di Paulus ben gi foe no de „sma di lobi densrefi nomo”. Paulus ben taki moro fara taki ini a ten foe wi sma ben sa de „sma di lobi moni” toe.
3 No wan sma no abi heiskoro papira ini a disiten historia fanowdoe, foe froestan o boen den wortoe dati e fiti ini a ten foe wi. Joe no ben leisi foe den sma di e wroko nanga foeroe moni èn den edeman foe bisnis di no de tevrede nanga den heri ipi moni di den e wroko ibri jari? Den sma disi di lobi moni wani moro, srefi efoe den moesoe kisi en na wan fasi di wet no e gi pasi foe dati. Den wortoe foe Paulus e fiti foeroe sma toe ini a ten disi di, ala di den no goedoe, abi a srefi gridifasi èn noiti den no de tevrede. Kande joe sabi foeroe foe den sortoe sma dati ini a birti foe joe.
4-6. Fa bijbel e jepi kresten foe tan farawe foe tron sma di lobi moni?
4 A sani di Paulus ben kari, de soso wan sei foe den eigifasi foe libisma, di wi no man tan farawe foe dati? No so leki fa a Skrifiman foe bijbel taki, di langa ten pasa kaba ben taki foe a waarheid disi: „A lobi foe moni de a roetoe foe ala sortoe ogri-ati sani, èn foe di son sma ben soekoe a lobi disi dorodoro, den ben drifi gowe foe a bribi èn ben boro densrefi na ala pe nanga foeroe skin-ati.” Loekoe taki Gado no ben taki: ’Moni de a roetoe foe ala sortoe ogri-ati sani.’ A ben taki dati a de „a lobi foe moni”. — 1 Timoteus 6:10.
5 A de wan moi sani foe si, taki a kontekst foe Paulus wortoe e erken taki wan toe boen kresten ini a fosi jarihondro ben goedoe ini a seti foe sani foe a ten dati, efoe den ben kisi a moni noso efoe den ben wroko foe en (1 Timoteus 6:17). Foe dati ede, a ben moesoe de krin taki, awansi sortoe posisi wi abi na monisei, bijbel e warskow wi gi a kefar foe tron wan sma di lobi moni. Bijbel e gi tra leri foe jepi sma foe tan farawe foe a mankeri disi di e tjari sari kon èn di de so wan gewoon sani? Ija, foe troe, so leki ini Jesus en Bergitaki. Na heri grontapoe, sma sabi a koni di a Bergitaki disi koni. Loekoe, foe eksempre, san Jesus ben taki ini Mateus 6:26-33.
6 So leki fa a skrifi ini Lukas 12:15-21, dan Jesus ben taki foe wan goedoe man di ben tan proeberi foe tjari moro goedoe kon na makandra, ma di wantronso ben lasi en libi. San Jesus ben abi na prakseri? A ben taki: „Kibri oensrefi gi ibri sortoe gridifasi, bika srefi te wan sma abi goedoe pasa marki, dan a no e kisi en libi foe den sani di a abi.” Makandra nanga a rai disi di gi, bijbel e kroetoe lesifasi èn a e poti krakti na tapoe a warti di eerlijk wroko warti (1 Tesalonikasma 4:11, 12). Oho, wan toe sma kan gens taki, dati den leri disi no e fiti ini a ten foe wi — ma den e fiti èn den abi boen bakapisi.
Kisi leri èn abi wini
7. Sortoe reide wi abi foe froetrow na tapoe taki wi kan poti a bijbel rai ini a tori foe goedoe, na wan boen fasi ini wi libi?
7 Ini foeroe nâsi, joe kan feni troetroe eksempre foe man nanga oema di de foe feni ini ala fasi fa sma e libi nanga makandra èn na ekonomia sei, di ben poti ini den libi den markitiki foe Gado ini a tori foe moni. Den nanga den osofamiri foe den ben abi wini, so leki fa srefi sma di no de Kotoigi kan si. Foe eksempre, ini a boekoe Religious Movements in Contemporary America, di den ben tjari kon na doro gi na universiteit foe Princeton (V.S.), wan sabiman foe sabidensi ini a tori foe libisma, ben skrifi: „Ini den poeblikâsi foe [Kotoigi] èn ini den lezing di e hori ini den gemeente, den e memre den taki den no moesoe bow tapoe njoen oto, diri krosi, noso a froemorsoe fasi foe libi, foe kisi a posisi foe den. Na a srefi joeroe wan Kotoigi moesoe doe en deiwroko gi en basi na wan joisti fasi [èn a moesoe] de eerlijk srefisrefi . . . Den sortoe eigifasi disi e meki taki srefi wan man di no kisi foeroe skoro, sa de wan sma di wan wrokobasi sa kan gebroiki boen, èn wan toe Kotoigi ini wan pôti birti, ini Noordsei Filadelfia [Verenigde Staten foe Amerkankondre] kisi moro betre wroko di tjari foeroe frantiwortoe.” A de krin, taki den ben poti a prakseri foe sma, di teki leri foe Gado nanga jepi foe en Wortoe, na tapoe fasi di e meki en moro tranga foe pasa a situwâsi foe a ten disi. Na ondrofeni foe den e sori taki bijbel leri e meki wan moro betre, èn wan moro kolokoe libi kon.
8. Foe san ede „asranti”, „abi heimemre”, èn „blasfemiasma” kan poti na makandra, èn san den dri sani disi wani taki?
8 Wi kan poti den dri sani makandra di Paulus e kari now. Ini den lasti dei, sma ben sa de „asranti, [ben sa] abi heimemre, [ben sa] de blasfemiasma”. Den dri sani disi no de a srefi, ma den alamala abi foe doe nanga bigimemre. A fosiwan na „asranti”. Wan wortoeboekoe e taki dati a gron Griki wortoe djaso wani taki: „’Wan sma di e meki moro foe ensrefi leki san a de troetroe’, noso ’e pramisi moro leki a kan doe’.” Joe kan froestan foe san ede son bijbel e gebroiki a wortoe „skepi”. Baka dati joe e kisi „abi heimemre”, noso troetroe „wan sma di e sori ensrefi moro hei leki trawan”. A lastiwan na „blasfemiasma”. Wan toe sma e prakseri kande, taki blasfemiasma na sma di e taki foe Gado sondro foe abi lespeki, ma a gron wortoe abi na ini toe foe taki na wan fasi foe afrontoe sma, na wan sjenfasi noso na wan dotifasi foe libisma. So boen, Paulus e sori go na blasfemia di taki foe Gado èn foe libisma toe.
9. Sortoe fasi foe handri bijbel e gi sma deki-ati foe kweki, tra fasi leki den ogri fasi di sma na ala sei abi?
9 Fa joe e firi te joe de nanga sma di e fiti den wortoe foe Paulus, efoe den na wrokokompe, skoromati noso famiriman? A e meki a libi foe joe kon moro makriki? Noso a de so taki den sortoe sma dati e meki a libi foe joe kon moro moeilek, e meki en moro tranga foe pasa a ten foe wi? Ma Gado Wortoe, e leri wi foe drai wi baka gi den fasi disi foe handri, foe di a e gi wi leri so leki dati de foe feni ini 1 Korentesma 4:7; Kolosesma 3:12, 13; nanga Efeisesma 4:29.
10. San e sori taki a pipel foe Jehovah abi wini, foe di den ben teki bijbel leri?
10 Ala di kresten de onvolmaakti, a poti di den e poti a moi leri disi ini den libi e jepi den foeroe ini den moeilek ten disi. Na Italian tijdschrift La Civiltà Cattolica ben taki dati wán reide taki Jehovah Kotoigi e tan gro, „de taki na organisâsi e gi den memre foe en wan joisti èn tranga persoonlijkheid”. Ma nanga „tranga persoonlijkheid” a skrifiman ben wani taki „asranti, abi heimemre, blasfemiasma”? Nôno, na kontrari, a Jesuit tijdschrift dati e taki dati na organisâsi „e gi den memre foe en wan joisti èn tranga persoonlijkheid èn a de wan presi gi den pe sma e gi den wan switi kon na ini, nanga waran èn switi bradafasi èn wánfasi”. A no de krin foe si taki den sani di den Kotoigi ben leri e jepi den?
Leri abi wini gi osofamiri memre
11, 12. Fa Paulus ben sori soifri fa a situwâsi ini foeroe osofamiri ben sa de?
11 Wi ben sa kan poti den fo sani di e kon now, makandra ini wán groepoe, foe di den abi pikinso foe doe nanga makandra. Paulus ben froeteri na fesi, taki ini den lasti dei, foeroe sma ben sa ’trangajesi papa nanga mama, de sondro tangi, no ben sa de loyaal, no ben sa abi wan natuurlijk firi foe lobi’. Joe sabi taki toe foe den mankeri disi — foe de sondro tangi èn no de loyaal — de na ala sei lontoe wi. Tokoe wi kan si makriki foe san ede Paulus ben poti den na mindri foe „trangajesi papa nanga mama” èn „no abi natuurlijk firi foe lobi”. Den fo sani disi moksi nanga makandra.
12 Pikinmoro ibri sma di e poti prakseri na tapoe sani, efoe den jongoe noso den owroe, ben sa moesoe erken taki na ala sei pikin e trangajesi papa nanga mama, èn disi e kon ogri dei foe dei. Foeroe papa nanga mama e kragi taki jongoe sma gersi foe de sondro tangi foe ala san sma e doe gi den. Foeroe jongoewan e gens taki, dati a papa nanga mama foe den no de troetroe loyaal na den (noso na osofamiri ini algemeen), ma taki den abi en so druk nanga a wroko foe den, nanga prisiri noso nanga densrefi. Na presi foe proeberi foe soekoe soema abi fowtoe efoe no, loekoe na den bakapisi. Foe di bigisma nanga jongoewan e tron freimdesma gi makandra, nofotron dati e sorgoe taki tini e meki den eigi markitiki ini a tori foe boen gwenti nanga wet noso hoeroedoe. San na a bakapisi? A nomroe foe jongoewan di e kisi bere e gro dei foe dei, noso a poeroe di sma e poeroe bere èn den siki di sma e kisi nanga jepi foe seks. Èn nofotron a natuurlijk firi foe lobi di sma no abi gi makandra na oso, e meki taki sma e doe trawan ogri. Kande joe kan froeteri foe eksempre ini joe kontren, di e boeweisi taki a natuurlijk firi foe lobi sma e gowe.
13, 14. (a) Foe san ede wi moesoe poti prakseri na tapoe bijbel, foe di foeroe osofamiri e go na baka? (b) Sortoe koni rai Gado e gi ini a tori foe osofamiri libi?
13 Disi sa kan tjari kon na krin foe san ede moro nanga moro sma e drai den baka gi denwan di fosi ben gersi foe de wan pisi foe a bigi famiri foe den, foe a srefi bere, lo noso groepoe. Ma hori na prakseri, taki wi no e taki foe den sani disi foe poti krakti na tapoe den negatief sani foe a libi ini a ten disi. Den toe prenspari sani di abi wi belangstelling na: Bijbel leri kan jepi wi foe tan farawe foe a pina di e kon foe den fowtoe di Paulus ben kari, èn a sa abi wini gi wi efoe wi e poti den bijbel leri ini wi libi? Den piki kan de ija, so leki fa a de krin foe si ini a tori foe den fo penti di Paulus kari.
14 Wan algemeen sani di sma e taki e fiti heri boen: No wan leri de moro hei leki a di foe bijbel ini a tori foe a meki di sma e meki wan osofamiri libi di e gi deki-ati tapoe a kontren foe firi èn di abi boen bakapisi. Dati de krin foe si ini wan eksempre nomo foe a rai di kan jepi osofamiri memre no soso foe wai pasi gi den trapoe, ma foe abi boen bakapisi toe. Kolosesma 3:18-21 e sori heri boen taki disi de so, ala di foeroe tra moi pisi de di ben poti gi masra, wefi nanga pikin. A leri disi abi boen bakapisi ini a ten foe wi. A troe, taki srefi ini osofamiri foe troe kresten, problema de nanga sani di den moesoe kakafoetoe gi. Tokoe pikinmoro ala bakapisi e sori taki bijbel e gi heri boen leri di e jepi osofamiri.
15, 16. Sortoe situwâsi wan oema, di e ondrosoekoe sani, ben kon si di a ben ondrosoekoe Jehovah Kotoigi ini Sambia?
15 Wan jari nanga afoe, wan oema di e ondrosoekoe sani, foe na universiteit foe Lethbridge, Kanada, ben ondrosoekoe a fasi fa sma ini Sambia e libi nanga makandra. A ben kon na a bosroiti: „Jehovah Kotoigi e ondrofeni boen bakapisi moro leki memre foe tra organisâsi, foe hori wan trowlibi di e waka boen. . . . A boen bakapisi di den abi e kon foe wan matifasi na mindri masra nanga wefi di kon kenki. Ini den njoen sani di den ben kon sabi, den e doe moeiti foe wroko makandra foe doro densrefi marki di no de wan kefar, èn den ben tron sma di ben handri nanga makandra na wan frantiwortoe fasi, foe di den abi wan njoen edeman, Gado. . . . A Jehovah Kotoigi masra e leri foe kon lepi ini a tori foe a teki di a moesoe teki frantiwortoe na en tapoe gi a boen foe en wefi èn den pikin foe en. . . . Masra nanga wefi e kisi a deki-ati foe de sma di abi soifri retifasi . . . A tranga aksi disi foe abi soifri retifasi e meki a trowlibi kon moro steifi.”
16 Na ondrosoekoe dati ben abi en gron tapoe wan lo troetroe ondrofenitori. Foe eksempre, na oema disi di ben ondrosoekoe sani ben taki dati heri tra fasi leki san sma gwenti, dan „sma e si taki Jehovah Kotoigi mansma nofotron e jepi den wefi ini den djari, no wawan te den moesoe sreka a djari foe prani a gron, ma nanga a prani èn a diki foe a gron toe”. So boen, a de krin foe si taki wan heri ipi ondrofenitori na heri grontapoe e sori taki bijbel leri abi krakti na tapoe a libi foe sma.
17, 18. Sortoe onfroewakti bakapisi ben kon de foe si ini wan ondrosoekoe di ben doe foe a fasi foe anbegi di sma kisi èn foe seks di wan sma abi bifo a trow?
17 Na artikel fosi a wan disi, ben taki foe den sani ini a Journal for the Scientific Study of Religion, di sma ben kon si. Ini 1991 a ben abi wan artikel na ini di ben abi leki nen „Wan fasi foe anbegi di sma kisi èn seks di wan sma abi bifo a trow: Fa a ben waka nanga wan ondrosoekoe ini a kondre di ben doe na jongoe bigisma”. Kande joe sabi fa sma na ala sei abi seks bifo den trow. Foeroe sma e broko kindi gi tranga seksfiri ini den jongoe jari, èn foeroe tini abi moro leki wán sekspatna. Bijbel leri kan kenki a fasi disi foe handri di de so gewoon?
18 Dri professor, di ben ondrosoekoe a tori, ben froewakti foe kon si ’taki jongoewenke nanga jonkoeman èn jongoe bigisma di gro nanga den moro fositen kresten gwenti, no so esi ben sa wani foe abi seks bifo den trow’. Ma san den troetori ben sori? Pikinmoro alamala, na mindri 70 nanga 82 procent foe den ben abi seks bifo den trow. Gi wan toe foe den „wan fondamentalist bribi di den ben kisi, [ben meki] a wani di den wani seks bifo den trow, [kon moro mendri], ma no ini a kefal foe ’seks di tini abi bifo den trow’”. Den sma di ben ondrosoekoe a tori, ben taki foe wan toe jongoewan foe osofamiri di gersi foe de tranga ini a fasi foe na anbegi foe den, di „ben sori taki wan boen bigi tjans ben de, taki den sa man foe abi seks bifo den trow, te joe e teki den gersi nanga den memre foe den Anitri organisâsi di sma gwenti”. — Na wi poti den wortoe ini skoinsi letter.
19, 20. Fa den leri foe Gado ben jepi foeroe jongoewan foe Jehovah Kotoigi èn ben gi den kibri?
19 Den professor ben kon si wan heri tra sani na den jongoewan foe Jehovah Kotoigi, di den ben poti nanga „a groepoe di de a moro aparti wan”. Foe san ede? „A getrowfasi èn fasi fa den e libi nanga makandra di e kon foe ondrofeni, froewakti nanga a prati di den abi ini den aktiviteit foe den, . . . sa meki nofotron taki den sa tan moro tranga na den gronprakseri foe bribi.” Den ben taki moro fara: „Den e froewakti foe den jongoewenke nanga jonkoeman nanga jongoe bigisma taki leki Kotoigi den moesoe teki a frantiwortoe foe a preikiwroko.”
20 So boen, bijbel leri ben abi wini gi Jehovah Kotoigi, foe di a e jepi den foe tan farawe foe hoeroedoe. Dati wani taki dati den e kisi kibri gi siki di sma e kisi nanga jepi foe seks, di wan toe foe den no de foe dresi èn trawan foe den e kiri sma. A wani taki dati den no e kon ondro druk foe poeroe bere, wan sani di bijbel e leri taki a de a srefi leki foe kiri wan sma. A wani taki toe dati den jongoe bigisma man foe bigin a trowlibi nanga wan krin konsensi. Dati wani taki trowlibi di bow tapoe wan moro boen fondamenti. Na den sortoe leri disi di kan jepi wi foe kakafoetoe gi sani, foe de moro gosontoe èn foe de moro kolokoe.
Positief leri
21. Sortoe sani Paulus ben froeteri soifri na fesi foe a ten foe wi?
21 Go baka now na 2 Timoteus 3:3, 4, èn loekoe sortoe tra sani Paulus ben taki di ben sa meki a ten foe wi de wan sani di tranga foe pasa gi foeroe sma — ma no gi ala sma: „[Sma no ben sa de] klariklari foe meki kroederi, de ogri-ati leiman, de sondro foe man dwengi densrefi, abi wan krasifasi foe doe sani, de sondro lobi gi boen sani, no ke foe noti, abi bigimemre, de nanga moro lobi gi prisiri na presi foe lobi Gado.” Fa a sani disi taki soifri! Ma tokoe, a leri foe bijbel kan kibri wi èn sreka wi foe kakafoetoe gi sani, foe abi boen bakapisi.
22, 23. Nanga sortoe positief froemane Paulus ben tapoe foe taki foe den sani di a ben kari èn foe san ede a de prenspari?
22 Na apostel Paulus e kaba den sani di a kari, nanga wan wortoe foe froemane. A e meki a lasti sani di a e taki, kon tron wan komando foe Gado, di kan tjari boen foeroe wini gi wi toe. Paulus e taki foe den sma „di abi wan fasi foe dini Gado, ma di no sori foe abi a krakti foe dati; en drai oen baka gi den sma disi”. Memre taki den jongoewan na ini son kerki troetroe abi seks bifo a trowlibi moro leki den gemiddelde jongoewan. Ija, srefi efoe a hoeroedoe foe den sortoe sma dati di e go na kerki ben de soso a gemiddelde, a no ben sa sori taki a fasi foe na anbegi foe den no abi krakti na den tapoe? Moro fara, den kerki leri e kenki a fasi fa sma e doe ini bisnis, fa den e handri nanga den sma di de na den ondro noso fa den e handri nanga famiriman?
23 Den wortoe foe Paulus e sori taki wi moesoe poti san wi e leri foe Gado Wortoe ini wi libi, èn abi wan fasi foe anbegi di e sori a troetroe krakti foe krestendom. Foe den sma di abi wan fasi foe dini Gado, ma di no abi a krakti foe dati, Paulus e froeteri wi: „Drai oen baka gi den sma disi.” Dati na wan krin komando, wan di sa tjari troetroe wini gi wi.
24. Fa a froemane ini Openbaring kapitel 18 de a srefi leki a rai di Paulus ben gi?
24 Na sortoe fasi a sa tjari wini gi wi? We, a lasti boekoe foe bijbel e prenki wan agersi oema, wan hoeroe-oema, di den e kari Babilon a Bigiwan. Boeweisi e sori taki Babilon a Bigiwan e prenki a grontapoe makti foe falsi fasi foe anbegi, di Jehovah Gado ben ondrosoekoe èn ben trowe. Tokoe wi no abi foe de na mindri den sma di Jehovah trowe. Openbaring 18:4 e gi wi a froemane: „Komoto na en mindri, mi pipel, efoe oenoe no wani abi prati nanga en na ini en sondoe, èn efoe oenoe no wani kisi wan pisi foe en plaag.” A no de a srefi boskopoe di Paulus ben taki foe en, „foe drai oen baka gi den sma disi”? A gi di wi e gi jesi, na ete wan tra fasi fa wi kan abi wini foe den leri foe Gado.
25, 26. Sortoe tamara e wakti denwan di e teki a leri foe Jehovah Gado now èn e poti dati ini den libi?
25 Heri esi Gado srefi sa boemoei nanga libisma afersi. A sa poeroe ala falsi fasi foe anbegi èn a tra pisi foe a disiten ogri seti foe sani. Dati sa de wan reide foe prisiri, so leki fa Openbaring 19:1, 2 e sori. Den sma na grontapoe di e teki den leri foe Gado èn e waka na dati baka sa kisi pasi foe tan waka baka den leri foe en, te den problema foe den moeilek ten disi no de moro. — Openbaring 21:3, 4.
26 Foe libi ini a grontapoe Paradijs dati di meki kon njoen baka, sa de troetroe wan prisiri sani, moro leki san wi kan prakseri. Gado e pramisi taki a de wan sani di kan gi wi èn wi kan froetrow en dorodoro. Na so fasi a e gi wi boen foeroe reide foe teki den leri foe en di e jepi wi èn foe waka na dati baka. Oten? Meki wi waka baka den leri foe en now ini den moeilek ten foe wi disi èn go ini a Paradijs di a pramisi. — Mika 4:3, 4.
Penti foe poti prakseri na tapoe
◻ Fa a pipel foe Jehovah abi wini foe a rai di a gi ini a tori foe goedoe?
◻ San wan Jesuit tijdschrift ben taki foe den boen bakapisi di den foetoeboi foe Gado e kisi, foe di den e poti En Wortoe na ini a libi foe den?
◻ Sortoe sani den ben tjari kon na krin, di sma ben ondrosoekoe sani ini Sambia ini a tori foe den wini di osofamiri e kisi, foe di den e poti den leri foe Gado ini den libi?
◻ Sortoe kibri a leri foe Gado e gi jongoe sma?
[Faki na tapoe bladzijde 27]
FA DATI NA WAN TOEMOESI TAKROE BAKAPISI!
„Tini e tanapoe na fesi wan boen bigi kefar foe kisi AIDS, bika den lobi foe prei nanga seks èn drug, den e teki tjans èn den e libi foe wan momenti foe prisiri nomo sondro foe prakseri foe a tamara, èn foe di den abi a firi taki den no kan dede èn den no abi lespeki gi makti”, na so wan tori ben taki, di den ben pristeri na wan konmakandra di ben hori ini a tori foe AIDS èn tini. — New York Daily News, sonde 7 maart, 1993.
„Den e si tini oemapikin, di de aktief ini a tori foe seks, leki denwan di sa de ’den fosiwan’ ini na AIDS siki di panja na ala sei, na san wan ondrosoekoe di den Verenigde Nâsi ben doe ini Europa, Afrika, nanga Zuidowstoe Asia, ben kon feni.” — The New York Times, freida 30 juli, 1993.
[Prenki na tapoe bladzijde 28, 29]
Bijbel leri abi wini gi Jehovah Kotoigi ini den gemeente èn na oso