Leri di e gi wi jepi ini den moeilek ten foe wi
„Sabi disi, taki ini den lasti dei moeilek ten sa de, di tranga foe pasa. . . . Ogri sma nanga bidrigiman sa kon ogri moro nanga moro, e kori sma èn trawan e kori den.” — 2 TIMOTEUS 3:1, 13.
1, 2. Foe san ede wi moesoe abi belangstelling gi sortoe leri wi e waka na baka?
JOE e kisi jepi noso joe e lasi? Den problema foe joe e kisi wan loesoe noso den e kon moro takroe? Foe san ede? Foe leri ede. Ija, leri kan abi foeroe krakti na tapoe a libi foe joe, na wan boen fasi noso na wan takroe fasi.
2 No so langa pasa, dri professor ben ondrosoekoe a tori disi èn na ini Journal for the Scientific Study of Religion (wan tijdschrift) den ben pristeri san den ben kon si. A troe, taki densrefi kande no ben ondrosoekoe joe noso joe osofamiri. Tokoe san den ben kon si, e sori taki leri abi foeroe foe doe nanga a boen bakapisi di wan sma abi, foe kakafoetoe gi den moeilek ten foe wi noso a misi di a e misi foe doe so. Ini a tra artikel wi sa loekoe spesroetoe san den professor ben kon feni.
3, 4. San na wan toe boeweisi taki wi e libi ini moeilek ten?
3 Ma go prakseri na aksi disi fosi: Joe e agri taki wi e libi ini ten di tranga foe pasa? Efoe dati de so, dan foe troe joe ben sa si taki boeweisi e sori taki den ten disi troetroe na „moeilek ten di tranga foe pasa” (2 Timoteus 3:1-5). A fasi fa den abi krakti na tapoe sma e difrenti. Foe eksempre, kande joe sabi kondre di nownow de prati, foe di difrenti groepoe e feti foe kisi politiek makti. Na tra presi den e kiri sma, foe di den no e agri nanga makandra tapoe a kontren foe fasi foe anbegi noso ras. A no sroedati wawan e kisi mankeri. Denki foe den heri ipi oema nanga oemapikin di den ben handri na wan ogri-ati fasi noso den owroe sma di no ben abi njanjan, waran, nanga wan presi foe tan. Heri ipi sma e pina tranga, san abi leki bakapisi taki ipi-ipi sma e lowe go na tra kondre èn den foeroe problema di e kon foe dati.
4 A ten foe wi abi ekonomia problema leki marki toe, di abi leki bakapisi taki fabriki e tapoe, sma no man feni wroko, sma e lasi a moni di den e kisi leki wan jepi foe lanti èn a pensjoen foe den, moni e lasi en waarde, èn moro pikinso sani de foe njan. Joe kan poti moro sani tapoe a lijst foe problema? Kande. Miljoenmiljoen tra sma na heri grontapoe e pina foe di mankeri foe njanjan noso siki de. Kande joe ben si den toemoesi takroe fowtow foe Oost-Afrika di e sori man, oema nanga pikin di pikinmoro de soso bonjo. Miljoenmiljoen sma na ini Asia e pina na a srefi fasi.
5, 6. Foe san ede wi kan taki dati siki de wan krin eigifasi toe foe den moeilek ten foe wi?
5 Wi alamala jere foe den ogri siki di e kon moro now dei foe dei. Tapoe 25 januari 1993, The New York Times ben taki: „Na AIDS-siki foe Latino Amerkankondre di e gro pasa marki, foe di sma e libi wan jajo sekslibi, èn foe hoigrifasi ede nanga a seti di den no seti sani boen na fesi, e de foe kon moro bigi leki a di foe den Verenigde Staten . . . A siki e gro moro foeroe, foe di infektie na mindri . . . oemasma e kon moro foeroe.” Ini oktober 1992, U.S.News & World Report ben taki: „A ben de soso toe tenti jari pasa, taki a fesiman foe Amerkan ati-oso afersi, ben bariwroko gi wan foe den moro bigi wini di den oiti ben abi tapoe a kontren foe gosontoe afersi. A ben taki dati a ten ben doro foe ’tapoe foe broko wi ede nanga infektie-siki’.” Fa sani de now? „Den ati-oso foeroe baka nanga sma di kisi pèstsiki, di sma ben prakseri taki den ben wini den. . . . Bacterie e meki moro koni genetis sistema, di e gi den pasi foe gro moro esi leki sma man meki njoen dresi foe feti siki. . . . ’Wi e go ini wan njoen pisi ten foe infektie-siki.’”
6 Newsweek foe 11 januari 1993 ben skrifi leki wán eksempre: „Malaria parasiet e siki now wan sani foe 270 miljoen sma ibri jari, e kiri pikinmoro 2 miljoen sma . . . èn e meki taki no moro pikinso leki 100 miljoen sma siki tranga. . . . Na a srefi joeroe, a siki e kaka ensrefi moro tranga gi dresi di fosi ben man feti a siki. . . . Heri esi den no sa man dresi wan toe sortoe foe den siki moro.” Disi e foeroe joe nanga frede.
7. Fa foeroe sma ini a ten disi e doe nanga den moeilek ten?
7 Kande joe ben si taki ini den moeilek ten disi di tranga foe pasa, foeroe sma e soekoe jepi foe loesoe den problema foe den. Go prakseri foe den sma di e soekoe jepi na ini boekoe di e taki fa foe kakafoetoe gi stress noso wan njoen sortoe siki. Trawan no sabi moro pe foe feni rai di abi foe doe nanga wan trowlibi di no e waka, a fasi fa den moesoe sorgoe gi pikin, problema tapoe a kontren foe sopi noso drug, noso fa foe feni a balansi na ini san a wroko foe den e aksi foe den èn a druk di den e firi na oso. Ija, den troetroe abi jepi fanowdoe! Joe e feti nanga wan persoonlijk problema noso joe e ondrofeni wan toe foe den problema di ben kon foe orlokoe, angriten noso rampoe ede? Srefi efoe wan tranga problema gersi foe no abi wan loesoe, joe abi reide foe aksi: ’Foe san ede wi doro so wan moeilek ten?’
8. Foe san ede wi moesoe go na bijbel foe kisi inzicht nanga tiri?
8 Bifo wi kan kakafoetoe na wan boen fasi gi sani èn feni satisfaksi na ini libi now èn ini a ten di e kon, wi moesoe sabi foe san ede wi e ondrofeni den sortoe moeilek ten disi. Foe taki en leki fa a de, dan dati e gi ibriwan foe wi reide foe go ondrosoekoe bijbel. Foe san ede wi e sori go na bijbel? Bika bijbel wawan abi soifri profeititori, historia di ben skrifi na fesi, di e sori den reide foe a situwâsi di wi de na ini, pe wi de, èn san wi kan froewakti ini a ten di de na wi fesi.
Leri wan sani foe historia
9, 10. Fa Jesus profeititori ini Mateus kapitel 24 ben kon troe ini a fosi jarihondro?
9 Na wan heri moi fasi A Waktitoren foe 15 februari 1994 ben loekoe Jesus en libilibi profeititori ini Mateus kapitel 24, sjatoe baka. Efoe joe e opo joe bijbel na a kapitel dati, dan joe kan si ini vers 3 taki den apostel foe Jesus ben aksi en foe wan marki ini a tori foe en denoja ini a ten di ben o kon èn a bosroiti foe a seti foe sani. Baka dati, ini vers 5 te nanga 14, Jesus ben froeteri na fesi foe den falsi Krestes, orlokoe, mankeri foe njanjan, a froefolgoe di sma ben o froefolgoe kresten, kroektoedoe, nanga wan bigi preikiwroko di abi foe doe nanga Gado Kownoekondre.
10 Historia e sori taki den srefi sani dati ben pasa troetroe na a ten foe a bosroiti foe a djoe seti foe sani. Efoe joe ben libi ini a ten dati, dan den ten dati no ben sa de moeilek ten? Ma sani ben e go na wan heimarki, wan banawtoe na tapoe Jerusalem nanga a djoe sistema, so leki noiti ben pasa ete. Ini vers 15 wi e bigin leisi foe san ben pasa, baka di den Romesma ben go foe feti nanga Jerusalem ini 66 Gewoon Teri. Den sani dati di ben pasa, ben abi leki heimarki a banawtoe di Jesus ben taki foe dati ini vers 21 — a pori foe Jerusalem ini 70 Gewoon Teri, a moro takroe banawtoe di oiti ben kon tapoe a foto dati. Tokoe joe sabi taki historia no ben kaba nanga dati, èn Jesus no ben taki toe taki dati ben o pasa. Ini vers 23 te nanga 28, a ben sori taki baka a banawtoe foe 70 Gewoon Teri, tra sani ben o pasa.
11. Na sortoe fasi a kontroe foe Mateus kapitel 24 ini a fosi jarihondro abi foe doe nanga a ten foe wi?
11 Wan toe sma ini a ten disi ben sa kan abi a firi foe no teki den sortoe afersi dati foe a ten di pasa, leki serjoesoe sani, foe di den e taki ’dan san, dan?’ Dati ben sa de wan fowtoe. A kontroe foe profeititori ini a fosi jarihondro prenspari srefisrefi. Foe san ede? We, den orlokoe, angriten, gronseki, pèstsiki, nanga froefolgoe na a ten foe a bosroiti foe a djoe seti foe sani, ben sa sori go na wan moro bigi kontroe di ben o kon baka te „den fasti ten foe den nâsi” ben kon na wan kaba ini 1914 (Lukas 21:24). Foeroe sma di e libi now, ben si a Fosi Grontapoe Orlokoe, di a disiten kontroe disi ben bigin. Ma srefi efoe joe ben gebore baka 1914, joe ben si fa Jesus profeititori ben kon troe. Den sani di e pasa ini a di foe 20 jarihondro disi, e sori pasa marki taki wi e libi now ini a bosroiti foe a disiten ogri seti foe sani disi.
12. San wi kan froewakti foe si ete, so leki fa Jesus ben taki?
12 Disi wani taki dati „a bigi banawtoe” foe Mateus 24:29 de na wi fesi. A sa abi na ini, sani di de foe si na hemel di sma no ben man prakseri foe dati kande. Vers 30 e sori taki baka dati sma sa si wan tra marki — wan di e boeweisi taki wan pori de krosibei. So leki fa a srefi tori ini Lukas 21:25-28 e froeteri, dan na a ten dati di e kon, ’sma sa kon weri foe frede èn froewakti foe den sani di e kon na tapoe grontapoe’. A tori foe Lukas e taki toe dati dan kresten sa opo den ede, bika a froeloesoe foe den sa de toemoesi krosibei.
13. Sortoe toe moro prenspari penti moesoe hori wi prakseri?
13 ’Mi e agri nanga dati’, joe sa kan taki, ’ma mi ben denki taki a tori ben de, fa mi kan froestan a tranga ten foe wi èn handri nanga dati?’ Joe abi leti. A fosi sani di wi moesoe doe, na foe kon sabi den moro prenspari problema èn loekoe fa wi kan tan farawe foe den. San abi foe doe nanga dati na a di foe toe sani, fa bijbel leri kan jepi wi foe njanboen foe wan moro betre libi now. Foe dati ede, opo joe bijbel na 2 Timoteus kapitel 3, èn loekoe fa den wortoe foe na apostel Paulus kan jepi joe foe pasa den tranga ten.
Wan profeititori foe a ten foe wi
14. Foe san ede wi abi reide foe bribi taki a kan abi wini gi wi efoe wi e go loekoe 2 Timoteus 3:1-5?
14 Gado ben meki Paulus skrifi gi a loyaal kresten Timoteus, foeroe boen rai di ben jepi en foe abi moro boen bakapisi èn wan moro kolokoe libi. Wan pisi foe san Paulus ben skrifi ini a fosi presi ben sa fiti a ten foe wi. Srefi efoe joe abi a firi taki joe sabi den profeiti wortoe boen, loekoe now finifini den profeiti wortoe ini 2 Timoteus 3:1-5. Paulus ben skrifi: „Sabi disi, taki ini den lasti dei moeilek ten sa de, di tranga foe pasa. Bika sma sa lobi densrefi nomo, lobi moni, de asranti, abi heimemre, sa de blasfemiasma, trangajesi papa nanga mama, de sondro tangi, no sa de loyaal, no sa abi wan natuurlijk firi foe lobi, no sa de klariklari foe meki kroederi, de ogri-ati leiman, de sondro foe man dwengi densrefi, abi wan krasi fasi foe doe sani, de sondro lobi gi boen sani, de toriman, no ke foe noti, abi bigimemre, de nanga moro lobi gi prisiri na presi foe lobi Gado, di abi wan fasi foe dini Gado, ma di no sori foe abi a krakti foe dati.”
15. Foe san ede 2 Timoteus 3:1 moesoe abi wi spesroetoe belangstelling now?
15 Loekoe grantangi taki den ben kari 19 sani. Bifo wi e go ondrosoekoe den sani disi èn kan abi wini foe dati, prakseri foe a profeititori pikinso. Loekoe vers 1. Paulus ben froeteri na fesi: „Ini den lasti dei moeilek ten sa de, di tranga foe pasa.” Sortoe „lasti dei”? Foeroe lasti dei ben de, so leki den lasti dei foe owroeten Pompeji (Italiakondre) noso den lasti dei foe wan kownoe noso wan famiri di e tiri. Srefi bijbel e kari wan lo lasti dei, so leki den lasti dei foe a djoe sistema (Tori foe den Apostel 2:16, 17). Ma Jesus ben seti a fondamenti gi wi foe froestan taki „den lasti dei” di Paulus ben kari e sori go na wi ten.
16. Foe sortoe situwâsi na agersitori foe a tarwe nanga a takroe wiwiri ben froeteri na fesi foe a ten foe wi?
16 Jesus ben doe disi nanga wan agersitori foe a tarwe nanga a takroe wiwiri. Den ben sai disi tapoe wan gron èn den ben libi den foe gro. A ben taki dati a tarwe nanga a takroe wiwiri e prenki sma — troe kresten nanga falsiwan. Wi e taki foe na agersitori disi, bika a e sori wi taki wan langa pisi ten ben sa pasa bifo a bosroiti foe a heri ogri seti foe sani ben sa kon. Te a bosroiti dati ben doro, dan wan sani ben sa de pasa marki. Sortoe sani? A fadon di sma ben sa fadon komoto na bribi, noso a drai di sma ben o drai den baka gi a troe krestendom, san ben sa abi leki bakapisi wan bigi kotiwroko foe ogridoe. Tra bijbel profeititori e sori taki a troe taki disi ben sa pasa ini den lasti dei foe na ogri seti foe sani. Dati na pe wi de, ini a bosroiti foe a seti foe sani. — Mateus 13:24-30, 36-43.
17. Sortoe srefi bodoi 2 Timoteus 3:1-5 e gi wi ini a tori foe a bosroiti foe a seti foe sani?
17 Joe e si o prenspari disi de? A di foe toe Timoteus 3:1-5 e gi wi wan srefi fasi foe sori taki ini a bosroiti foe a seti foe sani noso den lasti dei, a situwâsi di ben sa de lontoe den kresten ben sa takroe. Paulus no ben taki dati den 19 sani di a ben kari ben sa de a moro prenspari fasi foe sori taki den lasti dei doro. Na presi foe dati, a ben warskow wi gi den sani di wi ben sa abi foe doe nanga den ini den lasti dei. Vers 1 e taki foe „moeilek ten di tranga foe pasa”. Den wortoe dati e kon foe a Grikitongo, èn den troetroe wani taki „fasti ten di krasi srefisrefi” (Kingdom Interlinear). Joe no e agri taki „krasi srefisrefi” e taki na wan heri boen fasi foe san wi e ondrofeni ini a ten disi? A pisi disi di skrifi nanga jepi foe santa jeje e go doro foe gi na inzicht di e kon foe Gado ini a ten foe wi.
18. Na tapoe sortoe sani wi moesoe poti wi prakseri te wi e ondrosoekoe den profeiti wortoe foe Paulus?
18 A belangstelling di wi abi gi a profeititori disi moesoe gi wi pasi foe kon sabi den sari eksempre di e sori fa a pisi ten foe wi moeilek noso krasi srefisrefi. Memre den toe moro prenspari penti foe wi: (1) foe kon sabi den problema di e meki den ten foe wi tranga èn foe si fa wi kan tan farawe foe den problema disi; (2) foe waka baka leri di e wroko troetroe èn di kan jepi wi foe njanboen foe wan moro betre libi. So boen, na presi foe poti krakti na tapoe negatief sani, wi sa poti prakseri na tapoe den leri di kan jepi wi nanga wi famiri ini den ten disi di tranga foe pasa.
Kisi wini pasa marki
19. Sortoe boeweisi joe ben si taki sma lobi densrefi nomo?
19 Paulus e bigin nanga den sani di a kari, foe di a e taki na fesi taki ini den lasti dei, „sma sa lobi densrefi nomo” (2 Timoteus 3:2). San a ben wani taki? Joe ben sa abi leti foe taki dati na ini a heri historia man nanga oema ben de, di ben denki toemoesi foeroe foe densrefi èn di ben denki den eigi belang nomo. Tokoe a no abi misi taki a mankeri disi na wan toemoesi gewoon sani ini a ten disi. Na ini foeroe sma a firi disi de krin foe si. A de pikinmoro a fasi fa politiekman nanga bisnisman moesoe tjari densrefi. Man nanga oema e feti na baka makti èn barinen, awansi sortoe lasi dati e tjari toe. Nofotron a lasi de gi trawan, bika den sortoe sma disi di lobi densrefi nomo, no abi bisi nanga fa den e doe tra sma ogri. Den de esi-esi foe tjari trawan go na fesi kroetoe noso foe bidrigi den. Joe kan froestan foe san ede foeroe sma e kari a geslakti disi a „mi-geslakti”. Na ala sei sma de di e basi trawan èn di e prakseri densrefi nomo.
20. Fa bijbel rai de heri tra fasi leki a fasi di sma na ala sei abi, foe lobi densrefi nomo?
20 Sma no abi foe memre wi foe den sari ondrofeni di wi ben kisi foe doe nanga sma di de „sma di lobi densrefi nomo”. Ma tokoe a troe taki, foe di bijbel e meki wi kon sabi a problema disi krin, a e jepi wi, bika a e leri wi fa foe tan farawe foe a trapoe disi. Disi na san bijbel e taki: „No soekoe na wan gridifasi biginen gi oensrefi nomo, noso foe di oenoe na wan donfasi e angri foe skepi, ma de nanga sakafasi nanga makandra, ala ten e si trawan moro hei leki oensrefi. Èn soekoe a belang foe trawan, no soso di foe oenoe.” „No denki foe oensrefi moro leki a de fanowdoe. Na presi foe dati, de nanga bescheidefasi ini a fasi fa oenoe e denki.” A toemoesi boen rai dati de foe feni ini Filipisma 2:3, 4 èn Romesma 12:3, so leki den vertaal dati ini Today’s English Version.
21, 22. (a) Sortoe krin boeweisi de taki a sortoe rai dati kan sori foe de wan sani di e gi wi jepi ini a ten disi? (b) Sortoe krakti a rai foe Gado ben abi tapoe gewoon sma?
21 A kan taki wan sma no e agri, foe di a e taki: ’Dati sori wan boen sani, ma a no e wroko boen gi mi.’ Ija, foe troe a de wan sani di e wroko boen. A kan abi boen bakapisi, èn a abi boen bakapisi gi gewoon libisma ini a ten disi. Ini 1990, a sma di e tjari boekoe kon na doro gi na universiteit foe Oxford, ben druk wan boekoe di nen The Social Dimensions of Sectarianism (A fasi fa sma ini wan sekte e libi nanga makandra). Kapitel 8 ben nen „Jehovah Kotoigi ini wan Lomsoe kondre”, èn a ben taki foe wan ondrosoekoe di den ben doe ini Belgia. Wi e leisi: „Te wi e loekoe den positief sani di e hari wan sma foe tron wan Kotoigi, na sei foe a hari di ’a Waarheid’ srefi e hari den, dan agen den sma di den ben ondrosoekoe, son tron ben kari moro leki wán eigifasi. . . . Waran firi, switifasi, lobi, nanga wánfasi ben de den eigifasi di den ben kari moro leki trawan, ma eerlijkfasi, nanga a fasi fa wan sma e tjari ensrefi ’te a e doe bijbel gronprakseri’, ben de eigifasi toe di Kotoigi ben boboi.”
22 Wi ben sa kan agersi a sjatoe loekoe dati nanga wan fowtow di meki nanga wan fowtow-toestel di kan meki fowtow foe ala oekoe foe wan presi. Efoe, na presi foe dati, joe ben gebroiki wan fowtow-toestel di kan meki a beeld kon pikin noso kon moro bigi, noso wan fowtow-toestel di kan meki fowtow foe wan sani di de farawe, foe di a e hari a beeld kon moro krosibei, joe ben sa kan si fowtow foe foeroe troetroe ondrofenitori. Disi ben sa abi na ini mansma di fosi ben abi heimemre, ben basi sma noso ben de grofoe, ma di abi moro safri-atifasi now, di kon tron masra èn papa di e sori moro leki fosi, switi firi foe lobi èn switifasi gi den wefi èn den pikin foe den èn gi trawan. A ben sa abi na ini oemasma toe, di fosi ben basi sma noso ben de sondro switifasi, èn di e jepi trawan now foe leri a pasi go na troe krestendom. Hondrodoesoen tron hondrodoesoen foe den sortoe eksempre disi de. Now grantangi, taki en leki fa a de. Joe no ben sa feni en moro betre foe de nanga sma di de so, na presi foe abi foe doe ala ten nanga man nanga oema di ini a fosi presi lobi densrefi moro leki trawan? Dati no ben sa meki en moro makriki foe kakafoetoe gi den moeilek ten foe wi? A no ben sa meki joe moro kolokoe foe dati ede, efoe joe ben sa waka baka den sortoe bijbel leri dati?
23. Foe san ede a sa warti a moeiti foe go poti moro prakseri tapoe 2 Timoteus 3:2-5?
23 Ma wi ben loekoe soso a fosi sani foe san Paulus ben kari, èn di a ben skrifi ini 2 Timoteus 3:2-5. San wi kan taki foe den trawan? Na ondrosoekoe di joe sa ondrosoekoe den finifini toe, sa jepi joe foe kon sabi den moro prenspari problema foe a ten foe wi, so taki joe kan tan farawe foe den èn man foe froestan sortoe waka nanga libi sa tjari moro bigi kolokoe gi joe nanga denwan di joe lobi? Na artikel di e kon now, sa jepi joe foe piki den aksi dati èn foe kisi foeroe blesi.
Penti di wi moesoe memre
◻ San na wan toe boeweisi taki wi e libi ini moeilek ten?
◻ Foe san ede wi kan de seiker taki wi e libi ini den lasti dei?
◻ Sortoe toe moro prenspari penti wi kan leri te wi e ondrosoekoe 2 Timoteus 3:1-5?
◻ Fa bijbel leri ben jepi a pipel foe Jehovah, ini a ten disi pe someni sma lobi densrefi nomo?
[Sma di abi a reti foe a prenki na tapoe bladzijde 20]
Fowtow na tapoesei na a kroektoe-anoesei: Andy Hernandez/Sipa Press; Fowtow na ondrosei na a reti-anoesei: Jose Nicolas/Sipa Press