Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w94 1/6 blz. 19-24
  • Feti nanga a graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Feti nanga a graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • A graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin
  • Denki sani foe a skin
  • A denki di wan sma e denki sani foe a jeje
  • A pramisi foe libi nanga vrede
  • Prakseri den Sani fu a Yeye èn Tan na Libi!
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2001
  • Du san a yeye wani fu man kisi libi nanga freide
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2011
  • Wi musu dwengi wisrefi
    Singi gi Yehovah
  • „Soekoe vrede èn feti na en baka”
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1991
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
w94 1/6 blz. 19-24

Feti nanga a graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin

„A denki di wan sma e denki sani foe a skin wani taki dede, ma a denki di wan sma e denki sani foe a jeje wani taki libi nanga vrede.” — ROMESMA 8:6.

1. San Gado ben abi na prakseri di a ben meki libisma?

„GADO ben go abra foe meki a libisma leki a prenki foe en, leki a prenki foe Gado a ben meki en; leki man nanga oema a ben meki den” (Genesis 1:27). Wan prenki na san de foe si baka foe wan sani noso foe wan fonten, foe pe a prenki dati komopo. So boen, Gado ben meki libisma foe meki a glori foe en de foe si na ini den. Foe di den e sori den eigifasi foe Gado — so leki lobi, boenfasi, retidoe, nanga jeje fasi — ini ala san den e doe, meki den e tjari prèise nanga grani kon gi a Mekiman, èn kolokoe nanga satisfaksi gi densrefi toe. — 1 Korentesma 11:7; 1 Petrus 2:12.

2. Fa a fosi libisma paar ben misi a marki?

2 A fosi libisma paar, di Gado ben meki volmaakti, ben meki heri boen gi a wroko disi. Neleki spigri di den brenki den kon krin srefisrefi, na so a glori foe Gado ben man de foe si na ini den, na wan fasi di krin èn soifri. Ma den ben meki a brenki dati di den ben e brenki srefisrefi, kon dòf, di foe espresi den ben froekisi foe trangajesi a Mekiman nanga Gado foe den (Genesis 3:6). Baka dati, a glori foe Gado no ben man de foe si na ini den moro na wan volmaakti fasi. Den ben misi foe doro a glori foe Gado, foe di den ben misi a prakseri di Gado ben abi, di a ben meki den foe de a prenki foe en. Nanga tra wortoe, den ben sondoe.a

3. San sondoe wani taki troetroe?

3 Disi e jepi wi foe froestan san sondoe wani taki troetroe, di e troeboe a prenki nanga a glori foe Gado di ben de foe si na ini libisma. Sondoe e meki taki libisma no santa, dati wani taki, dati den no krin èn den dòf na wan jeje fasi èn tapoe a kontren foe a libi di sma moesoe libi ini akroederi nanga boen gwenti nanga wet. A heri libisma famiri, foe di den de bakapikin foe Adam nanga Eva, gebore ini a dòf fasi dati di no krin, èn den no man doro a froewakti di Gado abi foe den leki en pikin. Èn san na a bakapisi? Bijbel e tjari kon na krin: „So leki fa sondoe ben kon ini grontapoe nanga jepi foe wán man èn nanga sondoe dede, èn na so fasi dede panja go na ala sma, bikasi den alamala ben sondoe.” — Romesma 5:12; teki gersi Jesaja 64:6.

A graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin

4-6. (a) Fa moro foeroe sma ini a ten disi e si sondoe? (b) San na a bakapisi foe a fasi fa sma ini a ten disi e si sondoe?

4 Moro foeroe sma ini a ten disi no e si densrefi leki sma di no krin, di dòf, noso di abi sondoe. Foe taki en leti, sondoe, leki wan wortoe, pikinmoro no de foe feni moro na mindri den wortoe di moro foeroe sma e gebroiki. Den sa taki kande foe fowtoe, sani di no fiti, sani di den no ben prakseri boen. Ma den e taki foe sondoe? Pikinmoro noiti! Srefi gi den sma di e taki ete dati den e bribi ini Gado, „den leri foe en, den e gron tapoe wan toe sani di den e bribi ini a tori foe a libi di sma moesoe libi ini akroederi nanga boen gwenti nanga wet, na presi foe den e gron den leri foe Gado tapoe wan wet foe sma libi ini akroederi nanga boen gwenti nanga wet; den e si den leri dati leki den ’10 idea’, na presi foe si den leki den 10 komando”, na so Alan Wolfe e taki, wan professor tapoe a kontren foe a fasi fa sma e libi nanga makandra.

5 San na a bakapisi foe a fasi disi foe denki? A weigri di sma e weigri foe erken taki sondoe de troetroe noso, awansi fa a no fa, a poti di den no e poti prakseri na tapoe dati. Disi abi leki bakapisi wan geslakti foe sma, di a firi foe den foe san boen noso san fowtoe, kron srefisrefi. Den e firi densrefi fri foe meki den eigi markitiki ini a tori foe fa den moesoe tjari densrefi èn den no e firi foe gi frantiwortoe na wan sma foe awansi san den froekisi foe doe. A wan-enkri prenspari markitiki gi den sortoe sma dati, na taki den no moesoe abi a firi taki den fowtoe, te den e bepaal efoe wan sani di den e doe e fiti efoe no. — Odo 30:12, 13; teki gersi Deuteronomium 32:5, 20.

6 Foe eksempre, na wan programa na tapoe telefisi pe den e taki makandra nanga sma, den ben aksi jongoe sma foe taki foe a fasi fa den e si san sma e kari den seibi sondoe di abi dede leki bakapisi.b „Bigimemre a no wan sondoe”, na so wan foe den ben froeklari. „Joe moesoe prakseri boen foe joesrefi.” Foe loboso, wan trawan ben taki: „Sontron a boen foe de so. . . . Sontron a boen foe teki wan bro èn foe teki ten gi joesrefi.” Srefi a froeteriman ben gi a sjatoe komentaar disi: ’Den seibi sondoe di abi dede leki bakapisi, a no ogri doe, ma, na presi foe dati, den na firi di libisma na heri grontapoe e kisi wantronso èn di kan de froeferi èn toemoesi prisiri sani.’ Ija, neleki fa sma no abi a firi moro taki den e sondoe, na so a ben go toe nanga a firi di wan sma abi taki a fowtoe, bika, te joe e loekoe en boen, efoe wan sma fowtoe, dan dati de kontrari srefisrefi foe a firi di wan sma abi taki, san a e doe, boen. — Efeisesma 4:17-19.

7. Fa sondoe abi krakti tapoe libisma, so leki fa bijbel e taki?

7 Heri tra fasi foe ala den sani disi, na san bijbel e taki krin: „Ala sma sondoe èn e misi foe doro a glori foe Gado” (Romesma 3:23). Srefi na apostel Paulus ben erken: „Mi sabi taki ini mi, dati wani taki, ini mi skin, no wan sani no de di boen; bika a man di mi man winsi de na ini mi, ma a man di mi man doe san boen no de na ini mi. Bika a boen di mi wani mi no e doe, ma na ogri di mi no wani, na dati mi e doe” (Romesma 7:18, 19). Djaso Paulus no ben abi sari-ati gi ensrefi pasa marki. Na presi foe dati, foe di a ben froestan dorodoro omeni a libisma famiri ben misi foe doro a glori foe Gado, meki a ben firi heri boen fa sondoe graboe hori na onvolmaakti skin. „Ke, mi mofina sma di mi de!” a ben froeklari, „Soema sa froeloesoe mi foe a skin di e ondrofeni a dede disi?” — Romesma 7:24.

8. Sortoe aksi wi moesoe aksi wisrefi? Foe san ede?

8 Fa joe e si a tori disi? Kande joe e erken taki, leki wan bakapikin foe Adam joe de onvolmaakti, neleki ala tra sma. Ma fa a sabi dati abi krakti na tapoe a prakseri foe joe èn a fasi fa joe e libi? Joe e teki en leki wan sani di de èn di wi moesoe libi nanga en èn tan doe nomo san den firi, di joe gebore nanga den, e meki joe doe? Noso joe e doe moeiti ala ten foe feti nanga a graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin, e feti foe meki a glori foe Gado de foe si ini ala san joe e doe, so krin leki joe kan? Ibriwan foe wi moesoe hori disi serjoesoe na prakseri, te joe e loekoe san Paulus ben taki: „Den sma di de ini akroederi nanga a skin, e denki den sani foe a skin, ma den sma di de ini akroederi nanga a jeje, den sani foe a jeje. Bika a denki di wan sma e denki sani foe a skin wani taki dede, ma a denki di wan sma e denki sani foe a jeje wani taki libi nanga vrede.” — Romesma 8:5, 6.

Denki sani foe a skin

9. Foe san ede „a denki di wan sma e denki sani foe a skin, wani taki dede”?

9 San Paulus ben wani taki di a ben taki, dati „a denki di wan sma e denki sani foe a skin wani taki dede”? Ini bijbel, den e gebroiki a wortoe „skin” nofotron foe sori tapoe libisma ini en onvolmaakti fasi, foe di ’a gebore ini sondoe’ leki wan bakapikin foe Adam di ben opo ensrefi kontrari Gado (Psalm 51:5; Job 14:4). So boen, Paulus ben froemane kresten foe no denki foe den sondoe firi nanga denki nanga lostoe foe na onvolmaakti, sondoe skin. Èn foe san ede den no moesoe doe dati? Na wan tra presi Paulus ben froeteri wi san na den wroko foe a skin èn baka dati a ben taki a warskow: „Den sma di e doe den sortoe sani dati, no sa kisi a kownoekondre foe Gado.” — Galasiasma 5:19-21.

10. San „a denki di wan sma e denki” wan sani wani taki?

10 Ma a no de so, taki wan bigi difrenti de na mindri a denki di wan sma e denki wan sani èn a doe di a e doe en? A troe, taki a no ala ten a denki di wan sma e denki wan sani e meki taki a e go doe en. Ma, a denki di wan sma e denki wan sani, de moro leki foe abi wan prakseri foe wan sjatoe momenti nomo. A wortoe di Paulus ben gebroiki na froʹne·ma ini Grikitongo, èn a e sori a „fasi foe prakseri, wan gwenti foe a prakseri, . . . marki di sma e feti foe kisi, ambisi, foe feti baka wan sani”. Foe dati ede, „a denki di wan sma e denki sani foe a skin”, wani taki, dati den lostoe foe na onvolmaakti skin e dwengi a sma, abi en ini en makti, e basi en, noso e tiri en. — 1 Johanes 2:16.

11. Fa Kain ben denki sani foe a skin, èn san ben de a bakapisi?

11 A pasi di Kain ben waka, e sori a tori disi heri boen. Di djaroesoe nanga atibron ben kon ini na ati foe Kain, Jehovah Gado ben warskow en: „Foe san ede joe kisi bigi atibron èn foe san ede joe fesi kon swa? Efoe joe drai joe libi go doe san boen, prisiri no sa de dan? Efoe joe no drai joe libi foe doe san boen, dan leti drape sondoe e kroipi na a dromofo èn en tranga lostoe e soekoe joe; èn joe, foe joe sei, joe sa man basi en?” (Genesis 4:6, 7) Kain ben kan froekisi foe doe toe sani. A ben sa „drai en libi foe go doe san boen”, dati wani taki, poti en prakseri, a marki di a e feti foe kisi, nanga ambisi, na tapoe wan boen sani? Noso a ben sa go doro foe denki sani foe a skin èn poti en prakseri na tapoe den takroe firi di ben loeroe ini en ati? So leki fa Jehovah ben tjari kon na krin, dan sondoe ben „e kroipi na a dromofo”, e wakti foe graboe Kain èn swari en, efoe a ben sa meki dati pasa. Na presi foe Kain feti nanga den lostoe foe en skin èn ’basi den’, a ben meki den basi en — nanga wan rampoe kaba leki bakapisi.

12. San wi moesoe doe, so taki wi no e waka „a pasi foe Kain”?

12 Fa a de nanga wi ini a ten disi? A de seiker, taki wi no wani waka „a pasi foe Kain”, so leki fa Judas ben kragi foe wan toe sma di ben de na mindri den fosi jarihondro kresten (Judas 11). Noiti wi moesoe prakseri na wisrefi èn denki taki a no sa doe wi ogri foe satisferi den lostoe foe wi pikinso noso foe teki a fri wanwan leisi foe pasa wan toe markitiki. Na kontrari, wi moesoe de na ai foe kon sabi ala ogri nanga kroeka krakti di kan kon na ini wi ati nanga froestan èn esi-esi poeroe en bifo a e meki roetoe. Foe feti nanga a graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin e bigin na inisei. — Markus 7:21.

13. Fa wan sma kan „kisi tesi foe en eigi lostoe”?

13 Foe eksempre, a kan taki wan leisi joe si pikinso foe wan sani di seki joe noso di ben gi gro-skin noso wan prenki di de spesroetoe foe meki sma kisi tra prakseri noso di e sori doti seks. A ben kan de wan prenki ini wan boekoe noso wan tijdschrift, wan pisi ini wan kino noso na tapoe telefisi, wan advertentie sei wan skotoe noso wan sani di pasa troetroe. Dati srefi no abi foe de wan sani foe broko joe ede nanga en, foe di a kan pasa — èn a e pasa toe. Ma a kan, taki a prenki disi noso a sani di joe si, ala di kande a ben de soso wan sjatoe pisi ten, no e gowe so esi foe a prakseri èn wanwan leisi a e kon baka ini a prakseri. San joe e doe te dati e pasa? Joe e doe wan sani wantewante foe feti nanga a prakseri dati èn foe poeroe en na joe ede? Noso joe e meki a tan ini joe prakseri, kande foe di joe e meki na ondrofeni e pasa baka ibri leisi te a prakseri dati e kon ini joe ede? Te joe e doe a lasti sani dati, joe e poti joesrefi ini a kefar foe bigin nanga den sani di e pasa, di Jakobus ben skrifi foe den: „Ibriwan sma e kisi tesi, foe di en eigi lostoe e hari en èn e kori en. Baka dati a lostoe, te a meki froktoe, e tjari sondoe kon; sondoe foe en sei, te a doe, e tjari dede kon.” Dati meki Paulus ben taki: „A denki di wan sma e denki sani foe a skin wani taki dede.” — Jakobus 1:14, 15; Romesma 8:6.

14. Nanga sortoe sani wi e kisi foe doe ala dei, èn san wi moesoe doe?

14 Foe libi so leki fa wi e libi ini wan grontapoe pe sma feni seks hoeroedoe, ogridoe, nanga a feti baka sani na skin fasi, wan boen sani — pe den e sori dati krin èn na wan fri fasi ini boekoe, tijdschrift, kino, telefisi programa nanga pôpi pokoe — e meki taki ibri dei fowtoe denki nanga prakseri e saka kon na wi tapoe. San joe e doe? Ala den sani disi e prisiri joe noso den e meki joe e firi boen? Noso joe e firi so leki fa a ben de nanga regtfardiki Lot, „di ben pina srefisrefi, foe a jajolibi foe den sma di ben pasa a wet pasa marki . . . èn a ben pina en regtfardiki sili foe den kroektoedoe foe den”? (2 Petrus 2:7, 8) Foe abi boen bakapisi ini a feti di wi e feti nanga a sondoe di graboe hori wi onvolmaakti skin, wi moesoe abi a fasti bosroiti foe doe neleki fa a psalm singiman ben doe: „Na fesi mi ai mi no sa poti wan sani di no boen. A doe foe den sma di fadon gowe mi no ben wani si na ai; a no e fasi na mi.” — Psalm 101:3.

A denki di wan sma e denki sani foe a jeje

15. Sortoe jepi wi abi foe man feti nanga a graboe di sondoe graboe hori wi?

15 Wan sani di kan jepi wi foe feti nanga a graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin, na san Paulus ben taki moro fara: „A denki di wan sma e denki sani foe a jeje wani taki libi nanga vrede” (Romesma 8:6). So boen, na presi foe a skin basi wi, wi moesoe meki wi prakseri kon na ondro a krakti foe a jeje èn denki soso foe sani foe a jeje. San na den sani dati? Ini Filipisma 4:8, Paulus e kari den baka makandra: „Te foe kaba, brada, ala sani di troe, ala sani di de foe serjoesoe belang, ala sani di regtfardiki, ala sani di krin, ala sani di switi, ala sani di sma e taki boen foe en, ala sani di abi boen maniri, ala sani di de foe prèise, tan poti prakseri na tapoe den sani disi.” Meki wi go loekoe den sani disi moro fini èn kon froestan moro boen na tapoe sortoe sani wi moesoe tan poti prakseri.

16. Gi sortoe eigifasi Paulus ben gi wi deki-ati foe „tan poti prakseri na tapoe”, èn san ibriwan foe den wani taki?

16 Ini a fosi presi, Paulus ben kari aiti eigifasi. A no de foe taki, dati wi e froestan taki den no e skotoe kresten foe denki soso foe afersi foe bijbel noso bijbel-leri ala ten. Boen foeroe tori de, di wi kan denki foe dati. Ma a de prenspari taki den moesoe fiti den eigifasi ini a tori foe a libi di sma moesoe libi ini akroederi nanga boen gwenti nanga wet di Paulus ben kari a wan baka a trawan. Ibriwan foe den groepoe foe „sani” di Paulus ben kari dja moesoe abi wi belangstelling. Meki wi go loekoe den wan froe wan.

◻ „Troe” wani taki moro leki soso foe de troe noso no de troe. A wani taki foe taki waarheid, de opregti èn foe de foe froetrow, wan sani di de troetroe, no soso foe meki sma prakseri taki na dorosei a de so. — 1 Timoteus 6:20.

◻ „Foe serjoesoe belang” e sori go na sani di abi wartifasi èn di de nanga lespeki. A e meki wan firi foe dipi lespeki kon, wan sani di warti, di abi grani èn di de nanga lespeki na presi foe a de morsoe èn doti.

◻ „Regtfardiki” wani taki foe doro den markitiki foe Gado, èn no di foe libisma. Sma foe grontapoe e foeroe a prakseri foe den nanga onregtfardiki plan, ma wi moesoe denki foe sani di regtfardiki ini Gado ai èn wi moesoe prisiri foe den. — Teki gersi Psalm 26:4; Amos 8:4-6.

◻ „Krin” wani taki soifri èn santa no soso ini a fasi fa wan sma e tjari ensrefi (na seks sei noso na wan tra fasi), ma ini denki nanga ini a boeweigi foe ati toe. „A koni foe tapoesei na a fosi presi de soifri”, na so Jakobus e taki. Jesus, di „soifri”, de wan volmaakti Eksempre gi wi foe poti prakseri na tapoe. — Jakobus 3:17; 1 Johanes 3:3.

◻ „Switi” na san e meki lobi kon na ini sma. Wi „moesoe poti prakseri na tapoe makandra foe kan gi lobi, nanga toemoesi boen wroko”, na presi foe poti wi prakseri na tapoe sani di e meki taki sma no wani si trawan na ai, noso sani di e meki taki bita-ati nanga strei kon. — Hebrewsma 10:24.

◻ „Di sma e taki boen foe en” no wani taki soso foe „de warti foe kisi lespeki” noso „abi wan boen nen” ma, foe doe wan sani toe, foe bow sma èn foe prèise den. Wi e denki foe sani di gosontoe èn di e bow sma na presi foe taki foe doti sani nanga sani di e afrontoe sma. — Efeisesma 4:29.

◻ „Boen maniri” wani taki moro foeroe „boenfasi” noso „boen srefisrefi ini a tori foe a libi di sma moesoe libi akroederi boen gwenti nanga wet”, ma a kan wani taki foe boen srefisrefi tapoe ala kontren. So boen, wi kan warderi den diri eigifasi, boenfasi nanga sani di trawan e doe ini akroederi nanga den markitiki foe Gado.

◻ Sani di „de foe prèise” de troetroe so, efoe a prèise e kon foe Gado noso foe wan sma di abi makti, di Gado ben erken nanga leti. — 1 Korentesma 4:5; 1 Petrus 2:14.

A pramisi foe libi nanga vrede

17. Sortoe blesi e kon leki bakapisi foe „a denki di wan sma e denki sani foe a jeje”?

17 Te wi e waka na baka den froemane foe Paulus èn „e tan prakseri den sani disi”, dan wi sa abi boen bakapisi ini ’a denki di wi e denki sani foe a jeje’. A bakapisi no de soso a blesi foe libi, dati wani taki, têgo libi ini wan njoen grontapoe di Gado pramisi, ma vrede toe (Romesma 8:6). Foe san ede? Bika a denki foe wi kisi kibri gi den ogri krakti foe den sani foe a skin èn wi no de someni ondro a krakti moro foe a banawtoe feti na mindri a skin èn a jeje di Paulus ben skrifi foe en. Foe di wi e kakafoetoe gi a krakti foe a skin, meki wi e kisi a vrede foe Gado toe, „bika a denki di wan sma e denki sani foe a skin wani taki feantifasi nanga Gado”. — Romesma 7:21-24; 8:7.

18. Sortoe strei Satan e feti, èn fa wi kan wini?

18 Satan nanga den kompe foe en e doe ala san den man foe dòf a glori foe Gado di de foe si na ini wi. Den e proeberi foe kisi makti tapoe wi denki, foe di den e saka lostoe foe a skin dorodoro na wi tapoe, foe di den sabi taki te foe kaba disi sa tjari feantifasi kon nanga Gado èn a sa abi dede leki bakapisi. Ma wi kan wini a strei disi. Neleki Paulus, wi toe kan meki bekènti: „Tangi foe Gado nanga jepi foe Jesus Krestes wi Masra”, foe di a e gi wi sani foe feti nanga a graboe di sondoe graboe hori na onvolmaakti skin. — Romesma 7:25.

[Foetoewortoe]

a Bijbel e gebroiki a Hebrew werkwortoe cha·taʼʹ nanga a Griki werkwortoe ha·mar·taʹno moro foeroe foe sori san na „sondoe”. Den toe wortoe disi wani taki, „foe misi”, leki te wan sma e misi wan marki noso wan prakseri, noso no e doro dati.

b So leki fa sma ben gwenti foe taki, dan den seibi sondoe di abi dede leki bakapisi, na bigimemre, gridifasi, takroe lostoe, djaroesoe, dringi noso njan pasa marki, atibron nanga loboso.

Joe kan tjari disi kon na krin?

◻ San na sondoe èn fa a kan doe kon taki a graboe hori na onvolmaakti skin?

◻ Fa wi kan feti nanga ’a denki di wi e denki sani foe a skin’?

◻ San wi kan doe foe meki ’a denki di wi e denki sani foe a jeje’, go na fesi?

◻ Fa „a denki di wan sma e denki sani foe a jeje”, e tjari libi nanga vrede kon?

[Prenki na tapoe bladzijde 22]

Kain ben meki den firi foe a skin basi en èn a ben tjari pori kon gi en

[Prenki na tapoe bladzijde 23]

A denki di wan sma e denki sani foe a jeje wani taki libi nanga vrede

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma