Wroko tranga foe meki joe osofamiri kisi froeloesoe
„Tan kweki den ini a tranga leri nanga froemane foe Jehovah.” — EFEISESMA 6:4.
1, 2. Sortoe tjalensi e tanapoe na fesi papa nanga mama ini a ten disi?
WAN pôpi tijdschrift kari en wan revo. Disi ben de ini wan artikel di ben skrifi foe den kenki di e tapoe skreki gi sma, di feni presi ini na osofamiri ini den jari di pasa no so langa ete. Den ben taki dati disi ben de „a bakapisi foe wan froedoe foe brokotrow, trow-baka, brokotrow agen, a kisi foe pikin sondro trow èn njoen druk na ini osofamiri di tan na makandra”. Den sortoe kwinsi nanga druk dati de foe froewakti, bikasi bijbel ben taki na fesi taki sma ben sa abi foe doe nanga „moeilek ten” na ini den „lasti dei” disi. — 2 Timoteus 3:1-5.
2 Foe dati ede, papa nanga mama e tanapoe na fesi problema di den geslagti di ben waka na den fesi noiti no ben sabi. Ala di son papa nanga mama na wi mindri ben kweki den pikin foe den ini den pasi foe Gado „foe sensi pikin-nengreten”, tokoe foeroe osofamiri no bigin foe „waka ini waarheid” so langa ete (2 Timoteus 3:15; 3 Johanes 4). Kande den pikin foe den ben moro owroe di den papa nanga mama foe den ben bigin leri den, den pasi foe Gado. Moro fara, na wi mindri wi e feni wan moro bigi nomroe foe osofamiri di abi soso a papa noso a mama wawan nanga stief-osofamiri. Awinsi fa den omstandigheid foe oenoe de, a deki-ati di na apostel Paulus gi, e fiti: „Tan kweki den ini a tranga leri nanga froemane foe Jehovah.” — Efeisesma 6:4.
Kresten papa nanga mama nanga den ròl foe den
3, 4. (a) Sortoe sani meki taki a ròl foe kresten papa e kon moro swaki? (b) Foe san ede kresten papa moesoe de moro leki sma di e wroko gi a deibrede?
3 Loekoe taki Paulus ben taki den wortoe foe en na Efeisesma 6:4 na a fosi presi gi „papa”. Wan skrifiman e froeklari taki na ini den fositen geslagti „den papa de frantiwortoe foe kweki den pikin foe den ini boen gwenti nanga wet èn na jeje fasi; den papa ben de frantiwortoe foe a leri di den pikin foe den ben moesoe kisi. . . . Ma na industriële revolutie (den bigi kenki di ben feni presi ini wroko) ben hari a krosibei matifasi disi poeroe; den papa libi den boeroegron nanga den wenkri foe den, libi den oso foe den foe go wroko ini fabriki èn baka ten ini kantoro. Den mama teki foeroe foe den froeplekti abra di wan ten den papa ben de frantiwortoe gi dati. Moro nanga moro, a de di wan sma de papa ini na osofamiri ben kon tron wan sani di sma e skrifi tapoe papira, na presi foe a de so troetroe”.
4 Oen kresten man: Oenoe no moesoe de tevrede foe wroko soso foe a deibrede, ala di oenoe e libi ala leri nanga kweki foe den pikin foe oenoe gi oen wefi. Odo 24:27 e gi den papa foe fositen a deki-ati: „Sreka joe wroko dorosei foe joe oso èn kaba en gi joesrefi tapoe joe pranigron. Baka dati joe moesoe bow joe osofamiri toe.” Na a srefi fasi ini a ten disi, leki wan wrokoman, kande joe sa moesoe foe wroko langa èn tranga foe kisi joe deibrede (1 Timoteus 5:8). Ma, baka dati, grantangi teki a ten foe „bow joe osofamiri” — na emotioneel sei nanga na jeje fasi.
5. Fa kresten oema kan wroko foe meki taki na osofamiri foe den kisi froeloesoe?
5 Oen kresten wefi: Oenoe moesoe wroko tranga toe foe meki oen osofamiri kisi froeloesoe. Odo 14:1 e taki: „A troetroe koni oema bow en oso.” Leki trowpatna, joe nanga a masra foe joe abi a frantiwortoe makandra foe leri den pikin foe joe (Odo 22:6; Maleaki 2:14). Disi kan abi na ini toe foe gi joe pikin tranga leri, foe sreka den gi kresten konmakandra nanga velddienst noso foe hori na osofamiri studie srefi, te a masra foe joe no kan doe en. Joe kan doe foeroe toe foe leri den pikin foe joe oso-wroko, boen maniri, fa foe hori den skin foe den krin èn foeroe tra sani di kan de wan boen jepi gi den (Titus 2:5). Te den masra nanga wefi e wroko makandra na a fasi disi, dan den kan sorgoe moro boen gi den sani di den pikin foe den abi fanowdoe. We, san na wan toe foe den sani disi di den abi fanowdoe?
Sorgoe gi den sani di den abi fanowdoe na emotioneel sei
6. Sortoe ròl mama nanga papa e plèi ini a gro di den pikin foe den e gro na emotioneel sei?
6 „Te wan mama di e gi pikin bobi, e boboi den eigi pikin foe en”, dan den pikin e firi taki den e kisi kibri, seikerfasi nanga lobi (1 Tesalonikasma 2:7; Psalm 22:9). Foeroe mama no de di kan kakafoetoe gi a tranga firi foe no poti prakseri pasa marki tapoe den pikin foe den. A profeiti Jesaja ben aksi: „Wan oema kan frigiti a pikin di a e gi bobi ete, so taki a no sa firi sari-ati gi a manpikin foe en bere?” (Jesaja 49:15) So boen, den mama e plèi wan prenspari ròl na ini a gro di den pikin e gro na emotioneel sei. Ma tokoe, den papa e plèi wan prenspari ròl toe ini na afersi disi. Paul Lewis, wan leriman ini famiri afersi e taki: „No wán leisi mi ben kisi wan sma di e doe sociaal wroko, di oiti ben jere wan jongoewan di ben doe ogridoe taki dati a ben abi wan gosontoe matifasi nanga a papa foe den. No wán na mindri hondro hondro.”
7, 8. (a) Sortoe boeweisi de foe wan tranga banti di ben de na mindri Jehovah Gado nanga a Manpikin foe en? (b) Fa papa kan doe foeroe moeiti foe opo a pasi gi wan tranga banti foe lobi nanga den pikin foe den?
7 Foe dati ede a de tranga fanowdoe taki kresten papa sorgoe taki den kweki wan banti foe lobi nanga den pikin foe den. Foe eksempre, loekoe Jehovah Gado nanga Jesus Krestes. Na a dopoe foe Jesus, Jehovah ben froeklari: „Joe na mi Manpikin, a lobiwan; mi feni joe boen” (Lukas 3:22). Den weiniki wortoe dati wani taki boen foeroe! Jehovah (1) ben erken en Manpikin, (2) ben taki sondro foe kibri wan sani foe a lobi foe en gi Jesus, èn (3) ben meki sma kon sabi taki a feni Jesus boen. Tokoe disi no ben de a wan-enkri leisi di Jehovah ben taki foe a lobi foe en gi en Manpikin. Baka ten Jesus ben taigi en Tata: „Joe ben lobi mi bifo grontapoe ben seti” (Johanes 17:24). Ma, foe troe, a no ala manpikin nanga oemapikin di e gi jesi, moesoe foe kisi na erken di den papa foe den e erken den, moesoe foe kisi lobi foe den èn moesoe foe feni boen na den?
8 Efoe joe na wan papa, dan so leki fa a sori, joe kan doe foeroe moeiti foe opo a pasi gi wan banti foe lobi nanga den pikin foe joe, foe di na wan doronomo èn joisti fasi joe e sori joe lobi gi en nanga a fasi fa joe e doe èn nanga a fasi fa joe e taki nanga den. A troe taki a moeilek gi son mansma foe sori lobi spesroetoe efoe den noiti ben kisi lobi di ben de krin foe si, foe den eigi papa foe den. Ma srefi te joe e proeberi foe sori lobi gi den pikin foe joe, ala di joe e sjensjen, tokoe dati kan abi wan boen krakti na den tapoe. Tokoe, „lobi e bow sma” (1 Korentesma 8:1). Efoe den pikin foe joe feni kibri foe a lobi di joe e sori leki wan papa, dan den sa wani moro foe de ’troetroe manpikin nanga oemapikin’ èn den sa firi fri foe abi froetrow ini joe. — Odo 4:3.
Sorgoe gi den sani di den abi fanowdoe na jeje fasi
9. (a) Fa den Israèl papa nanga mama di ben frede Gado ben sorgoe gi den jeje fanowdoe foe den famiri foe den? (b) Sortoe okasi kresten abi foe gi den pikin foe den leri na wan tra fasi?
9 Pikin-nengre abi sani na jeje fasi fanowdoe toe (Mateus 5:3). Moses ben froemane den papa nanga mama foe Israèl: „Den wortoe disi di mi e komanderi joe tide, moesoe sori taki den de na tapoe joe ati; èn joe moesoe poti den ini a manpikin foe joe èn taki foe en te joe sidon ini joe oso èn te joe e waka na pasi èn te joe e go didon èn te joe e opo” (Deuteronomium 6:6, 7). Efoe joe na wan kresten papa noso mama, dan joe kan doe foeroe na a leri di joe e gi na wan tra fasi, so leki „te joe e waka na pasi”. Ten di joe e pasa makandra te joe e rèi ini a famiri-oto, te joe e go bai sani na wenkri, noso te joe e waka makandra nanga den pikin foe joe oso foe oso ini a kresten diniwroko, e gi heri boen okasi foe gi leri na wan fasi pe oenoe no de spanspan. Te oenoe e njan, dan dati na spesroetoe boen ten gi den osofamiri foe taki nanga makandra. „Wi e gebroiki a ten te wi e njan foe taki foe sani di ben pasa na ini a dei”, wan mama e froeklari.
10. Foe san ede son tron osofamiri studie na wan tjalensi èn sortoe fasti bosroiti papa nanga mama moesoe abi?
10 Ma, a gi leri na wan fasti fasi nanga jepi foe wan bijbelstudie nanga den pikin foe joe de prenspari toe. Foe taki leti, „lawfasi tai na ini na ati” foe den pikin (Odo 22:15). Son papa nanga mama e taki dati den pikin foe den kan hendri na osofamiri studie foe espresi. Fa? Foe di den no e sidon tiri èn den e doe neleki den e froeferi foe a studie, foe di den e meki sani foe tanteri sma èn foe poeroe a prakseri (so leki feti nanga den brada noso sisa foe den), noso e doe neleki den no sabi gron waarheid foe bijbel. Efoe disi e go so fara taki a sa tron wan sani foe si soema wani moro tranga, dan a wani foe a papa noso mama moesoe de a moro trangawan. Kresten papa nanga mama no moesoe broko kindi èn gi pasi taki den pikin foe den e basi na osofamiri. — Teki gersi Galasiasma 6:9.
11. Fa joe kan meki na osofamiri studie de wan sani di joe kan njanboen foe en?
11 Efoe den pikin foe joe no e njanboen foe na osofamiri studie, dan kande joe kan tjari wan toe kenki kon. Foe eksempre, joe e gebroiki a studie leki wan okasi foe hori wan sjatoe loekoe baka foe den fowtoe foe den pikin foe joe di den ben meki no so langa ete? Kande a ben sa de moro boen foe taki aparti foe den problema dati. A studie foe joe e hori doronomo? Efoe joe e libi a studie foe go loekoe wan telefisi programa di joe lobi noso sportwega, dan seiker den pikin foe joe no sa teki a studie serjoesoe. Joe de nanga krin-ati èn nanga faja ini a fasi fa joe e tjari a studie? (Romesma 12:8) Ija, den moesoe man njanboen foe a studie. Meki moeiti foe meki ala den pikin teki prati. Taki nanga overtoigi èn bow den, ala di joe e prèise den pikin foe joe na wan lobi fasi foe a prati di den e teki na a studie. A no de foe taki, dati joe no moesoe studeri a materiaal nomo, ma joe moesoe proeberi foe doro na ati foe den. — Odo 23:15.
Gi tranga leri ini regtfardikifasi
12. Foe san ede a no ala ten tranga leri wani taki fonfon?
12 Pikin-nengre abi tranga leri tranga fanowdoe toe. Leki papa noso mama joe moesoe poti skotoe gi den. Odo 13:24 e taki: „A sma di e kibri en wipi, no wani si en manpikin na ai, ma a sma di lobi en, na en e soekoe en nanga tranga leri.” Ma, bijbel no e taki dati tranga leri moesoe de wan fonfon ala ten. Odo 8:33 e taki: „Arki na tranga leri”, èn den taigi wi ,dati „wan piri-ai e wroko moro dipi ini wan sma di abi froestan leki te joe e naki wan don man hondro leisi”. — Odo 17:10.
13. Fa joe moesoe gi pikin tranga leri?
13 Wanwantron so wan fonfon leki tranga leri kan fiti. Ma, efoe joe e gi dati nanga atibron, dan so leki fa a sori, a sa de toemoesi foeroe èn a no sa wroko boen. Bijbel e gi a warskow: „Oen papa, no tanteri oen pikin, so taki den no lasi ati” (Kolosesma 3:21). Foe troe, „soso a kwinsi di den e kwinsi en, kan meki wan koniwan handri na wan lawfasi” (Preikiman 7:7). Wan jongoewan di e mandi kan opo ensrefi kontrari den regtfardiki markitiki srefi. So boen, papa nanga mama moesoe gebroiki den Boekoe foe bijbel foe gi den pikin foe den tranga leri na ini regtfardikifasi, na wan fasti ma balansifasi (2 Timoteus 3:16). A tranga leri foe Gado e gi nanga lobi èn na wan safoefasi. — Teki gersi 2 Timoteus 2:24, 25.a
14. San papa nanga mama moesoe doe te den e firi taki den o gi abra na atibron?
14 A no de foe taki, „wi alamala e naki foetoe fadon foeroe tron” (Jakobus 3:2). Srefi wan papa noso mama di gwenti foe sori lobi kan gi abra na a druk foe a momenti èn taki wan sani di no de so switi noso sori atibron (Kolosesma 3:8). Efoe dati ben sa pasa, dan no meki son dongo ala di a pikin foe joe abi bigi sari noso taki joesrefi de ini wan situwâsi foe atibron (Efeisesma 4:26, 27). Seti na afersi na mindri joe nanga a pikin foe joe, aksi en pardon efoe a sori taki dati e fiti. (Teki gersi Mateus 5:23, 24.) A sori di joe e sori so wan sakafasi kan hari joe nanga a pikin foe joe kon moro krosibei na makandra. Efoe joe e firi taki joe no man hori joesrefi èn joe sa gi abra na bigi atibron, soekoe jepi na den owroeman di den poti na wroko ini a gemeente.
Osofamiri di abi soso a papa noso a mama nanga stief-osofamiri
15. Fa pikin ini osofamiri di abi soso a papa noso a mama kan kisi jepi?
15 Ma a no ala pikin abi a horibaka foe papa nanga mama. Ini Amerkankondre, tapoe ibri fo pikin, wán abi soso a papa noso a mama di e kweki en. ’Boi di no abi papa’ ben de wan gewoon sani ini bijbel ten èn ibritron baka den ben skrifi ini den Boekoe foe bijbel foe a broko di den ben moesoe broko den ede nanga den (Exodus 22:22). Ini a ten disi, kresten osofamiri di abi soso a papa noso a mama, e tanapoe na a srefi fasi na fesi kwinsi nanga problema, ma den e kisi trowstoe foe di den sabi taki Jehovah na „wan tata foe boi di no abi papa èn wan kroetoeman foe wedwe” (Psalm 68:5). Kresten e kisi a deki-ati foe „sorgoe gi weisipikin nanga wedwe ini den banawtoe foe den” (Jakobus 1:27). Kompe-bribiman kan doe foeroe foe jepi osofamiri di abi soso a papa noso a mama.b
16. (a) San papa noso mama di de den wawan moesoe doe gi na eigi osofamiri foe den? (b) Foe san ede tranga leri kan de wan moeilek sani, ma foe san ede a moesoe gi?
16 Efoe joe na wan papa noso mama di de joe wawan, dan san joesrefi kan doe foe jepi joe osofamiri? Joe moesoe de fajafaja gi joe osofamiri bijbelstudie, a fisiti foe konmakandra nanga a velddienst. Ma, a gi foe tranga leri kan de wan toemoesi moeilek wroko. Kande, te now ete joe e sari foe a lasi di joe lasi wan lobi patna ini dede. Noso kande joe e feti ete nanga den firi taki joe ben doe fowtoe sani noso abi atibron foe wan trowlibi di broko. Efoe kroetoebakra gi joe nanga a fosi patna foe joe, a leti foe sorgoe foe den afersi foe den pikin, dan kande joe kan frede srefi taki a pikin foe joe sa wani moro foeroe foe de nanga a fosi patna foe joe nanga soema joe prati noso di joe brokotrow nanga en. Den sortoe situwâsi dati kan meki en wan moeilek sani na emotioneel sei foe gi tranga leri na wan balansifasi. Ma, bijbel e froeteri wi taki „wan boi di libi abra tapoe ensrefi sa gi en mama sjen” (Odo 29:15). So boen, no gi abra na a firi taki joe fowtoe, taki a e hati joe foe san joe doe noso a firi foe kwinsi, di e kon foe joe fosi trowpatna. Poti reidelek èn fasti markitiki. No skeki nanga bijbel gronprakseri. — Odo 13:24.
17. Fa a kan taki den ròl foe den osofamiri memre no e kon de so krin foe si moro ini wan osofamiri libi pe papa noso mama de en wawan èn san kan doe foe meki taki disi no sa pasa?
17 Ma, problema kan kon efoe wan mama di de en wawan e handri nanga en manpikin leki wan sma di e teki a presi foe wan trowpatna — a man foe na oso — noso nanga na oemapikin foe en leki wan sma di a e froetrow nanga ala en inibere problema, ala di a e poti den hebi dati tapoe na oemapikin foe en. Te joe e doe dati, dan dati no de wan joisti sani èn a e broeja wan pikin. Te den ròl foe papa noso mama nanga a di foe pikin no de so krin moro foe si a difrenti, dan a gi foe tranga leri e lasi gowe. Meki a kon na krin taki joe na a mama noso papa. Efoe joe na wan mama di abi rai fanowdoe di gron na ini bijbel, dan soekoe en na den owroeman noso kande foe wan bekwaam owroe sisa. — Teki gersi Titus 2:3-5.
18, 19. (a) San na wan toe tjalensi di stief-osofamiri abi foe doe nanga den? (b) Fa papa nanga mama nanga pikin ini wan stief-osofamiri kan sori koni nanga a koni foe man si sani?
18 Na a srefi fasi stief-osofamiri e tanapoe na fesi tjalensi. Foeroe tron, stiefpapa nanga pikin-mama e ondrofeni taki „wantewante lobi” no de foe feni so foeroe. Foe eksempre, a kan taki stiefpikin e firi en esi-esi te wan sma e sori taki a lobi den eigi pikin foe en moro foeroe leki den. (Teki gersi Genesis 37:3, 4.) Te joe loekoe en boen, dan a kan, taki stiefpikin e feti nanga a sari foe a papa noso mama foe den di gowe libi den èn den e frede taki te den lobi a stiefpapa noso pikin-mama, dan a sa sori leki den no de getrow na a eigi papa noso mama foe den na a wan noso tra fasi. A proeberi di sma e proeberi foe gi tranga leri di de fanowdoe, sa kan toeka nanga wan krasi memre taki: ’Joe a no mi troetroe papa noso mama!’
19 Odo 24:3 e taki: „Koni sa bow wan osofamiri èn a koni foe man si sani sa boeweisi taki a tanapoe steifi.” Ija, a e aksi koni nanga a koni foe man si sani foe a sei foe ala sma, foe meki wan stief-osofamiri waka boen. Te ten e pasa, dan den pikin moesoe teki a troe tori, di nofo tron e ati, taki sani kenki. Stiefpapa nanga pikin-mama kan leri na a srefi fasi foe abi pasensi nanga sari-ati, foe no kisi atibron esi-esi te a gersi leki den pikin e trowe den (Odo 19:11; Preikiman 7:9). Bifosi joe bigin teki a ròl foe wan sma di lobi gi tranga leri, meki moeiti foe meki wan banti foe matifasi gro kon na mindri joe nanga a kwekipikin. Son sma kan feni en moro boen foe gi na eigi papa noso mama pasi foe gi a tranga leri, te leki a banti dati gro. Te sani e kon span na mindri den, dan moeiti moesoe meki foe abi komunikâsi. „Nanga denwan di e poti mofo makandra, koni de”, na dati Odo 13:10 e taki.c
Tan wroko foe joe osofamiri kisi froeloesoe!
20. San kresten osofamiri edeman moesoe go doro foe doe?
20 Tranga kresten osofamiri no e kon foe ensrefi. Oen edeman foe osofamiri moesoe go doro foe wroko tranga foe oen osofamiri kisi froeloesoe. Tan de na ai, foe si eigifasi di no de gosontoe noso grontapoe fasi foe denki. Gi wan boen eksempre ini taki, a fasi fa oenoe e tjari oensrefi, ini lobi, bribi nanga krinfasi (1 Timoteus 4:12). Sori den froktoe foe a jeje foe Gado (Galasiasma 5:22, 23). Pasensi, a hori di joe e hori den firi foe trawan na prakseri, a gi di joe e gi pardon na wan safoefasi, sa meki a moeiti di joe e meki foe leri den pikin foe joe a pasi foe Gado, kon moro tranga. — Kolosesma 3:12-14.
21. Fa wan lobi, kolokoe situwâsi kan tan ini na oso foe wan sma?
21 Proeberi foe tan hori wan kolokoe, lobi jejefasi na ini joe oso, nanga a jepi foe Gado. Pasa ten makandra leki wan osofamiri, ala di joe e meki moeiti foe njan awinsi wán njanjan makandra ibri dei. Kresten konmakandra, velddienst nanga famiri studie na sani di de tranga fanowdoe. Ma, „wan ten de toe foe lafoe . . . èn foe djompo-djompo lontoe” (Preikiman 3:1, 4). Ija, poti ten tapoe joe schema gi ontspanning di e bow sma. A fisiti di joe e fisiti museum, dierentuin nanga den sortoe presi dati de sani di a heri osofamiri kan njanboen foe den. Noso joe kan kiri a TV èn pasa wan pisi ten, nanga singi, arki pokoe, plèi wan toe plèi èn taki nanga makandra. Disi kan jepi na osofamiri foe kon moro krosibei foe makandra.
22. Foe san ede joe moesoe wroko tranga foe meki joe osofamiri kisi froeloesoe?
22 Meki a de so taki ala kresten papa nanga mama go doro foe wroko foe plisi Jehovah dorodoro „ala di oenoe e go doro foe meki froktoe ini ibri boen wroko èn e tan gro ini soifri sabi foe Gado” (Kolosesma 1:10). Bow oen osofamiri na tapoe wan tranga fondamenti foe gi jesi na a Wortoe foe Gado (Mateus 7:24-27). Èn de seiker taki a moeiti di oenoe e meki foe kweki den pikin foe oenoe „ini a tranga leri nanga froemane foe Jehovah” sa feni a boen foe en. — Efeisesma 6:4.
[Foetoewortoe]
a Loekoe na artikel „De zienswijze van de bijbel: Is ’de roede van streng onderricht’ uit de tijd?” ini Ontwaakt! foe 8 september 1992.
c Loekoe na Ontwaakt! foe 8 februari 1985, bladzijde 15-19.
Fa joe ben sa piki?
◻ Fa masra nanga wefi kan wroko makandra foe bow na osofamiri foe den?
◻ San na wan toe sani di den pikin abi fanowdoe na emotioneel sei, èn fa den kan sorgoe gi den sani disi?
◻ Fa osofamiri edeman kan leri den pikin foe den na wan fasti fasi èn na tra fasi?
◻ Fa papa nanga mama kan gi tranga leri na ini regtfardikifasi?
◻ San den kan doe gi a boen foe osofamiri di abi soso a papa noso a mama èn gi a boen foe stief-osofamiri?
[Prenki na tapoe bladzijde 28]
A lobi foe wan papa nanga a feni di a e feni en boen de prenspari gi a gro foe wan pikin na emotioneel sei