Den ten kenki
FA A ben moesoe de wan prisiri sani foe libi na Israèl foe fositen na ondro a glori tiri foe a getrow Kownoe Salomo! A ben de wan ten pe vrede nanga kolokoe ben de, èn pe sani ben waka boen. Na ini a pisiten di Salomo ben horibaka gi a troe anbegi na wan loyaalfasi, Jehovah ben blesi a nâsi bogobogo. Gado no ben gi Salomo goedoe wawan, ma A ben gi en „wan koni ati nanga wan ati di e froestan sani” toe so taki Salomo ben sa kan tiri na wan regtfardikifasi èn nanga lobi (1 Kownoe 3:12). Bijbel e taki: „Ala den kownoe foe grontapoe ben soekoe a fesi foe Salomo foe kan jere foe a koni foe en, di a troe Gado ben poti na ini en ati.” — 2 Kroniki 9:23.
Jehovah ben gi a pipel seikerhèit, vrede, nanga foeroe tra boen sani pasa marki. Gado en Wortoe e taki: „Juda nanga Israèl ben foeroe, foeroe neleki den ai-santi na sekanti, èn den ben njan nanga dringi nanga prisiri.” Na skinfasi nanga na jejefasi, a pipel „ben go doro foe libi na ini seikerhèit, ibriwan na ondro en eigi win prani èn na ondro en eigi figa bon . . . ala den dei foe Salomo”. — 1 Kownoe 4:20, 25.
Den ten kenki. A libi foe tide de heri tra fasi leki den kolokoe dei foe langa pasa. Na ini a ten disi wan bigi problema na a pôti di sma pôti, wan sani di no ben de na ini a ten foe Salomo. Srefi na den goedoe kondre, sma pôti. Foe eksempre, na den Verenigde Staten foe Amerkankondre èn na ini a European Union, pikinmoro 15 procent foe a pipel na pôti sma, na so a United Nations Development Program e taki.
Na ini a tori foe san e pasa na heri grontapoe, The State of the Worldˈs Children 1994, wan raport foe UNICEF (United Nations Children’s Fund), e taki dati a di foe feifi pisi foe sma na grontapoe na pôti sma srefisrefi. A e taki moro fara taki gi moro foeroe foe den pôti sma na grontapoe a libi „e kon tranga moro nanga moro èn den e lasi-ati srefisrefi”.
Na wan toe kondre, a lasi di a moni e lasi en waarde, e meki en moro moeilek gi den pôti sma. Na so wan oemasma na wan foe den Afrikan kondre e taki: „Joe e si wan sani na wowojo èn joe e taki: ’Ai, meki mi go na oso èn teki a moni foe bai en.’ Wan joeroe baka dati joe e drai go baka soso foe jere taki joe no kan bai en moro nanga a moni di joe abi, foe di a prijs go na loktoe wan toe miniti pasa. San wan sma sa man doe? A sani disi e broeja joe srefisrefi.”
Wan tra oema drape ben taki: ’Foe tan na libi, wi e frigiti den tra sani di wi abi fanowdoe, boiti den njanjan sani. Fa foe feni njanjan, na a moro bigi broko-ede gi wi nownowde.’
Soleki fa a Verenigde Naties e taki, dan a tamara no e loekoe boen srefisrefi. Foe eksempre, UNICEF e denki taki efoe a gro di den nomroe foe sma na grontapoe e tan gro na a fasi disi, dan a nomroe foe pôti sma na heri grontapoe sa kon fo tron moro foeroe „na ini a pisiten di wan libisma e libi”.
Ma, ala di sani e kon moro takroe na ekonomia sei èn na sociaal sei, tokoe den foetoeboi foe Gado abi reide foe no lasi-ati. Ala di den e libi na mindri sma di, moro nanga moro e taki dati a tamara foe wi no loekoe boen srefisrefi, tokoe den foetoeboi foe Gado e loekoe go na a tamara nanga prisiri èn nanga overtoigi. Na artikel di e kon now, sa taki foe san ede dati de so.
[Sma di abi a reti foe a fowtow]
De Grunne/Sipa Press