No tapoe!
„Meki wi no tapoe foe doe san boen, bika na a reti ten wi sa koti efoe wi no kon weri.” — GALASIASMA 6:9.
1, 2. (a) Na sortoe fasi wan lew e onti? (b) Spesroetoe, soema Didibri wani kisi leki en prooi?
WAN LEW e onti na difrenti fasi. Son tron a sa go kibri, e wakti foe kan kisi a prooi foe en te den e kon na watra sei noso na sei pasi di e gebroiki foeroe. Ma son ten, na so a boekoe Portraits in the Wild e tjari kon na krin, wan lew „e meki boen gebroiki foe a situwâsi nomo — foe eksempre te a waka kon miti wan jongoe zebra di e sribi”.
2 Wi „gensman, Didibri”, na so na apostel Petrus e tjari kon na krin, „e waka lontoe leki wan krasi lew, di e soekoe foe njan wan sma” (1 Petrus 5:8). Foe di Satan sabi taki a ten di libi ete gi en, sjatoe, dati meki a e poti moro druk srefi tapoe libisma foe meki den tapoe nanga a dini foe Jehovah. Ma tokoe, a „krasi lew” disi wani onti tapoe den foetoeboi foe Jehovah spesroetoe (Openbaring 12:12, 17). Satan e onti tapoe a srefi fasi leki fa en mati, a lew na ini a meti kondre, e onti. Fa so?
3, 4. (a) Sortoe fasi Satan e gebroiki te a e wani kisi den foetoeboi foe Jehovah leki prooi? (b) Foe di den ten disi na „moeilek ten di tranga foe pasa”, dan sortoe aksi wi kan aksi wisrefi?
3 Son ten Satan e proeberi foe seti trapoe gi wi — te sma e gens noso e froefolgoe wi, dan disi e pasa foe broko wi soifri retifasi so taki wi e tapoe nanga a dini foe Jehovah (2 Timoteus 3:12). Ma tapoe tra ten, neleki a lew, Didibri e meki boen gebroiki foe wan situwâsi nomo. A e wakti teleki wi lasi-ati noso kon weri, èn dan a e proeberi foe kisi winimarki foe a de di wi de depressief na mentaal sei, so taki wi tapoe. Wi no moesoe tron wan makriki prooi gi en!
4 Tokoe, wi e libi na ini a moro moeilek pisi ten foe a libisma historia. Na ini den „moeilek ten” disi „di tranga foe pasa”, son tron foeroe foe wi kan firi taki wi lasi-ati noso taki a libi hebi gi wi (2 Timoteus 3:1). Dan, fa wi kan sorgoe taki wi no kon so weri taki wi e tron wan makriki prooi gi Didibri? Ija, fa wi kan gi jesi na Paulus en rai di skrifi nanga jepi foe santa jeje: „Meki wi no tapoe foe doe san boen, bika na a reti ten wi sa koti efoe wi no kon weri”? — Galasiasma 6:9.
Te trawan e meki wi lasi-ati
5. San ben meki taki David ben kon weri, ma san a no ben doe?
5 Na ini bijbel ten, srefi den moro getrow foetoeboi foe Jehovah ben kan firi taki a libi kon hebi gi den son ten. „A djeme foe mi, meki mi kon weri”, na so a psalm singiman David ben skrifi. „Heri neti mi e meki mi bedi swen; nanga mi watra-ai mi e meki mi eigi sribipresi kon foeroe pasa marki nanga watra. Foe broko-ede mi ai kon swaki.” Fa a doe kon taki David ben firi so? „Foe ala den wan di e hori mi na feanti”, David ben tjari kon na krin. Den hati sani di tra sma ben doe, ben meki taki David ben abi so wan pen na ini en ati taki en ai ben lon nanga watra. Tokoe, David no ben gowe libi Jehovah foe den sani di tra sma ben doe nanga en. — Psalm 6:6-9.
6. (a) Fa den sani di trawan e taki noso e doe, ben sa kan abi krakti tapoe wi? (b) Fa wan toe sma e meki densrefi tron wan makriki prooi gi Didibri?
6 Na a srefi fasi, den wortoe di trawan e taki nanga den sani di den e doe, kan meki taki wi kon weri èn taki wi abi foeroe pen na ini wi ati. „Wan sma de di no e prakseri te a e taki neleki fa wan feti-owroe e soetoe”, na so Odo 12:18 e taki. Te a sma di no e prakseri te a e taki, na wan kresten brada noso sisa, dan a ’soro di wi e kisi foe a feti-owroe di soetoe wi’ kan go dipi. Efoe joe ben o handri na a fasi fa libisma gwenti foe handri, dan joe ben sa kisi ati-bron, kande srefi joe e tan hori a sma na prakseri na wan bita-ati fasi. Spesroetoe disi de so te wi e firi taki sma no handri switi nanga wi, noso no handri na wan retifasi nanga wi. Wi kan feni en tranga foe taki nanga a sma di doe wi ogri; a kan srefi taki wi e prakseri nomonomo foe wai pasi gi a sma di doe wi ogri. Foe di den kon hebi nanga bita-ati, dati meki sonwan ben tapoe èn den no ben kon moro na den kresten konmakandra. A de wan sari, taki na so fasi den „e gi Didibri pasi” foe meki boen gebroiki foe a situwasi foe kisi den leki wan makriki prooi. — Efeisesma 4:27.
7. (a) Fa wi kan sorgoe taki wi no fadon na ini na anoe foe Didibri te trawan no e doe san wi e froewakti foe den, noso te den e ati wi? (b) Foe san ede wi no moesoe tan hori sma na prakseri na wan bita-ati fasi?
7 Fa wi kan sorgoe taki wi no fadon na ini na anoe foe Didibri te trawan e meki wi sari noso e meki wi lasi-ati? Wi moesoe proeberi foe no tan hori den sma na prakseri na wan bita-ati fasi. Na presi foe dati, joe moesoe de a fosiwan foe tjari vrede noso foe seti den afersi boen baka so gaw leki joe kan (Efeisesma 4:26). Kolosesma 3:13 e gi wi tranga: „Tan . . . gi makandra pardon na wan fri fasi efoe a wan abi wan sani foe kragi foe a trawan.” Te a sma di doe na ogri, e erken taki a abi fowtoe èn e aksi pardon na wan opregti fasi, dan spesroetoe, a fiti foe gi pardon. (Teki gersi Psalm 32:3-5 nanga Odo 28:13.) Tokoe, a e jepi wi efoe wi e hori na prakseri taki foe gi pardon no wani taki dati wi e si den fowtoe sani di trawan e doe leki notinoti noso e meki a fowtoe di trawan doe, kon moro mendri. Foe gi pardon, wani taki foe meki a bita-ati foe joe gowe. Foe abi bita-atifasi, na wan hebi lai foe tjari. A kan teki ala wi prakseri, e foefoeroe wi foe ala kolokoe. A kan abi krakti srefi tapoe wi gosontoe. Na a tra sei, te a fiti foe gi pardon, dan te wi e gi pardon, dan dati de gi wi eigi boen. Neleki David, meki wi noiti no tapoe èn gowe foe Jehovah foe di wan tra libisma taigi wi wan sani noso doe wi wan sani!
Te wi e misi
8. (a) Foe san ede wan toe sma e firi taki den abi spesroetoe fowtoe son ten? (b) Sortoe kefar de te wi e meki a firi di wi e firi taki wi abi fowtoe, teki wi na so wan fasi taki wi lasi-ati krinkrin?
8 „Wi alamala e naki foetoe foeroetron”, na so Jakobus 3:2 e taki. Te wi e naki foetoe, dan a de wan normaal sani foe firi taki wi abi fowtoe (Psalm 38:3-8). A firi di wi e firi taki wi abi fowtoe kan tranga spesroetoe te wi e feti nanga wan swaki fasi foe a skin èn wi e ondrofeni taki ten na ten wi e lasi a strei disi.a Wan kresten oema di ben strei so wan strei, ben tjari kon na krin: „Mi no ben wani libi moro langa, foe di mi no ben sabi efoe mi doe a sondoe foe san wi no e kisi pardon moro. Mi ben firi taki a no de fanowdoe moro foe mi meki moeiti na ini a diniwroko foe Jehovah foe di soleki fa a sori, dan howpoe no de moro gi mi.” Efoe a firi di wi e firi taki wi abi fowtoe de so tranga taki disi e njan wi èn e meki wi lasi-ati krinkrin, dan wi e gi Didibri wan okasi — èn a kan, taki heri esi Didibri sa meki boen gebroiki foe a situwâsi disi! (2 Korentesma 2:5-7, 11) San de fanowdoe, na wan moro balansi fasi foe loekoe a tori foe a abi di wan sma abi fowtoe.
9. Foe san ede wi moesoe froetrow tapoe a sari-ati foe Gado?
9 A e fiti foe firi taki wi fowtoe te wi e sondoe. Tokoe son tron den fowtoe firi disi e tan go nanga langa, foe di wan kresten e firi taki noiti a sa warti foe kisi sari-ati foe Gado. Tokoe na wan switi fasi, bijbel e gi wi a djaranti: „Efoe wi e bekènti wi sondoe, dan en de getrow èn regtfardiki, so taki a e gi wi pardon foe wi sondoe èn e krin wi foe ala sani di no regtfardiki” (1 Johanes 1:9). Iniwan boen reide de foe bribi taki Gado no sa doe a srefi sani na ini wi kefal? Memre, taki na ini En Wortoe, Jehovah e taki dati a de „klariklari foe gi pardon” (Psalm 86:5; 130:3, 4). Foe di Jehovah no kan lei, dati meki a sa doe neleki fa en Wortoe e pramisi, efoe wi e kon na en nanga wan ati di abi berow. — Titus 1:2.
10. Sortoe djaranti di e waran na ati, wan fosi Wachttoren ben gi na ini a tori foe a feti di wan sma e feti nanga wan swaki fasi foe a skin?
10 San joe moesoe doe efoe joe e feti nanga wan swaki fasi èn joe e fadon na ini a swaki fasi disi baka? No tapoe! A no abi foe de so taki, foe di joe e doe a srefi owroe sani baka, dan a go di joe go na fesi kaba na ini a feti disi, no de notinoti moro. Na eksemplaar foe De Wachttoren foe 1 mei 1954 ben pristeri a waran djaranti disi: „[Kande] wi e feni taki wi e naki foetoe èn e fadon foeroe tron abra son takroe gwenti di de moro dipi leki san wi ben prakseri èn di wi ben abi na ini a waka nanga libi di wi ben abi fosi. . . . No lasi-ati. No denki taki joe doe a sondoe foe san sma no e kisi pardon moro. Dati na soifri fa Satan ben sa wani taki joe moesoe denki. A firi di joe e firi sari èn e ati-bron nanga joesrefi, e boeweisi taki joe no go toemoesi fara. Noiti no kon weri foe go na Gado nanga sakafasi èn na wan opregti fasi, e soekoe a pardon foe En èn foe kon krin èn foe kisi jepi foe en. Go na en soleki fa wan pikin e go na en tata te a abi problema, a no abi trobi o foeroetron joe e go na En gi a srefi swakifasi, èn Jehovah sa gi joe nanga sari-ati a jepi di joe e soekoe, foe di A abi no-froedini boen-atifasi èn, efoe joe de opregti, dan a kan meki joe froestan taki joe kisi wan krin konsensi.”
Te wi e firi taki wi no e doe nofo
11. (a) Fa wi moesoe firi te wi abi wan prati na ini a Kownoekondre preiki-wroko? (b) Nanga sortoe firi son kresten e feti, foe a prati di den abi na ini a diniwroko?
11 A Kownoekondre preiki-wroko e plèi wan prenspari ròl na ini a libi foe wan kresten, èn te a kresten abi wan prati na ini a wroko disi dan dati e meki en prisiri (Psalm 40:8). Tokoe, son kresten e firi taki den abi fowtoe foe di den no man doe moro na ini a diniwroko. So wan firi di wi e firi taki wi abi fowtoe, kan meki taki srefi a prisiri di wi abi e lasi gowe èn a kan meki wi tapoe, e prakseri taki Jehovah feni taki noiti wi no e doe nofo. Prakseri a firi nanga san wan toe sma e feti.
„Joe sabi omeni ten joe e lasi, te joe de wan pôti sma?” wan kresten sisa ben skrifi di, nanga en masra, e kweki dri pikin. „Mi moesoe gebroiki a moni so boen leki mi kan. Disi wani taki dati mi moesoe gebroiki a ten foe soekoe boenkopoe seri foe bai, noso srefi foe gebroiki a ten foe meki krosi di mi kan seri. So srefi, mi e teki wán noso toe joeroe ibri wiki foe loekoe na ini tijdschrift noso koranti pe mi kan feni reklame foe difrenti njanjan sani di mi kan kisi moro boenkopoe. Mi e tjari den reklame disi kon na wan èn san mi no kan gebroiki, mi e kenki nanga tra sma. Son ten mi e firi troetroe taki mi abi fowtoe foe teki a ten dati gi a velddienst.”
„Mi ben prakseri taki troetroe mi no lobi Jehovah nofo”, na so wan sisa ben taki di ben abi fo pikin nanga wan masra di no ben de na bribi. „So boen, mi ben feti foe dini Jehovah. Mi ben proeberi tranga troetroe, ma noiti mi ben firi taki mi doe nofo. Joe si, mi no ben firi srefisrefi taki mi warti, so boen, mi no ben man denki fa oiti Jehovah ben sa kan feni mi diniwroko gi en, boen.”
Wan kresten oema di ben feni taki a ben fanowdoe foe libi a foeroe-ten diniwroko, ben taki: „Mi no ben man nanga na idea taki mi ben misi a kroederi di mi ben meki foe dini Jehovah leki wan foeroe-ten preikiman. Joe no ben sa man denki fa mi ben lasi-ati! Now, te mi e prakseri a tori disi, dan mi e krei.”
12. Foe san ede wan toe kresten e firi taki den abi foeroe fowtoe foe di den no man doe moro na ini a diniwroko?
12 A de wan normaal sani foe wani dini Jehovah so foeroe leki joe kan (Psalm 86:12). Tokoe, foe san ede son sma e firi taki den abi fowtoe srefisrefi te den no man doe moro? Gi son sma, soleki fa a sori, dati abi foe doe nanga a firi di den e firi taki den no warti notinoti, kande leki bakapisi foe wan toe froeferi sani di den ondrofeni na ini a libi. Na ini tra kefal, a firi di sma e firi taki den abi fowtoe èn di no de wan joisti fasi foe si sani, kan kon foe di den no e loekoe troetroe san Jehovah e froewakti foe wi. „Mi ben denki taki efoe joe no e wroko teleki joe weri srefisrefi, dan joe no e doe nofo”, na so wan kresten oema ben taki. Foe dati ede, a ben poti toemoesi hei markitiki gi ensrefi — èn baka dati, moro nanga moro a ben firi taki a abi fowtoe, foe di a no ben man doro den markitiki disi di ensrefi ben poti.
13. San Jehovah e froewakti foe wi?
13 San Jehovah e froewakti foe wi? Foe taki en eenvoudig, Jehovah e froewakti taki wi e dini en nanga wi heri sili, e doe san wi man doe na ini a situwâsi foe wi (Kolosesma 3:23). Tokoe, wan bigi difrenti kan de na ini san wi ben sa wani doe èn san wi man doe troetroe. A kan, taki wi no man doe so foeroe te wi e loekoe fa a de nanga a jari di wi abi, a gosontoe foe wi, a krakti di wi abi na skinsei, noso den frantiwortoe di wi abi na ini wi osofamiri. Tokoe, te wi e doe ala san wi man, wi kan abi a djaranti taki a diniwroko foe wi gi Jehovah, e doe nanga wi heri sili — neleki dati de so gi wan sma di de na ini a foeroe-ten diniwroko, foe di a gosontoe nanga a situwâsi foe en e gi en na okasi foe dati. — Mateus 13:18-23.
14. San joe kan doe efoe joe abi jepi fanowdoe foe kan kon sabi san joe kan froewakti foe joesrefi troetroe?
14 Dan, fa joe kan kon sabi san joe kan doe troetroe? Kande joe ben sa wani taki nanga wan lepi kresten mati foe joe di joe e froetrow, kande wan owroeman noso wan sisa di abi foeroe ondrofeni, di sabi san joe man doe, san joe no man doe, èn den frantiwortoe foe joe na ini joe osofamiri (Odo 15:22). Memre taki na ini den ai foe Gado, a warti di joe warti leki wan sma, no e anga foe o foeroe joe e doe na ini a velddienst. Ala den foetoeboi foe Jehovah, warti gi En (Hagai 2:7; Maleaki 3:16, 17). A kan taki, san joe e doe na ini a preikiwroko de moro noso no de so foeroe leki san trawan e doe, ma so langa a de ala san joe man doe, dan a e plisi Jehovah, èn joe no abi foe firi taki joe abi fowtoe. — Galasiasma 6:4.
Te den e aksi foeroe foe wi
15. Na sortoe fasi den sa aksi foeroe baka foe den owroeman na ini a gemeente?
15 „Ibriwan sma di den gi foeroe,” Jesus ben taki, „na en den sa aksi foeroe baka” (Lukas 12:48). Seiker ’foeroe den sa aksi baka’ na den wan di e dini leki owroeman na ini a gemeente. Neleki Paulus den e gi foeroe foe densrefi gi a gemeente (2 Korentesma 12:15). Den owroeman moesoe sreka den lezing foe den, den moesoe doe herderwroko, den moesoe hori konmakandra nanga a komte foe owroeman foe kroetoe sani — nanga ala den sani disi den moesoe tan loekoe den eigi osofamiri (1 Timoteus 3:4, 5). Son owroeman e jepi toe foe bow Kownoekondre zaal, e dini na ini ziekenhuis-kontactkomte, èn den e doe friwaniwroko na spesroetoe dei-konmakandra, kringkonmakandra nanga kongres. Fa den man disi di e wroko tranga èn di gi densrefi na a dini foe Gado, kan meki taki den no kon weri na ondro a hebi foe den sortoe frantiwortoe disi?
16. (a) Sortoe praktis loesoe gi wan problema, Jetro ben gi Moses? (b) Sortoe eigifasi sa jepi wan owroeman foe prati frantiwortoe di fiti, nanga trawan?
16 Di Moses, wan bescheiden man di ben abi sakafasi, ben weri ensrefi nanga den problema foe trawan, dan a papa foe en wefi, Jetro, ben loesoe a problema disi na wan praktis fasi: prati a frantiwortoe nanga tra bekwaam man (Exodus 18:17-26; Numeri 12:3). „Koni de na den bescheidenwan”, na so Odo 11:2 e taki. Foe de bescheiden wani taki foe erken èn foe si taki joe skotoe na ini den sani di joe man doe. Wan bescheiden man no e hori sani gi ensrefi nomo so taki a no e gi tra sma frantiwortoe toe, èn so srefi a no frede foe lasi a tiri de a e tiri sani foe di a e prati frantiwortoe di fiti, nanga tra bekwaam man (Numeri 11:16, 17, 26-29).b Na presi foe dati, a de fajafaja foe jepi den foe gro. — 1 Timoteus 4:15.
17. (a) Fa den memre na ini a gemeente kan meki a lai foe den owroeman kon moro lekti? (b) Sortoe òfer den wefi foe den owroeman e tjari, èn fa wi kan sori den taki wi e warderi den sani disi di den e doe?
17 Den memre foe a gemeente kan jepi foeroe foe meki a lai foe den owroeman, kon moro lekti. Te den e froestan taki den owroeman moesoe sorgoe gi den eigi osofamiri toe, dan den no sa aksi den owroeman, sani di no de reidelek èn di e teki ten. Èn so srefi den no wani sori taki den no e warderi den òfer di den wefi foe den owroeman e tjari, di no e denki densrefi nomo te den e prati a masra foe den nanga a gemeente. Wan mama di abi dri pikin èn di abi wan masra di e dini leki wan owroeman, e tjari kon na krin: „Foe wán sani noiti mi no e kragi èn dati na a ekstra lai di mi e tjari èn di mi wani tjari na ini na osofamiri, so taki mi masra kan dini leki wan owroeman. Mi sabi taki Jehovah e blesi na osofamiri foe wi foeroe, foe di mi masra e dini leki owroeman, èn mi no e djaroesoe tapoe a ten nanga a moeiti di mi masra e gi na a gemeente. Foe taki en leti, foeroetron mi moesoe doe moro wroko na ini a djari èn mi moesoe doe moro foe gi den pikin foe wi tranga leri, moro leki san mi ben o doe efoe mi masra no ben abi so foeroe foe doe.” Na wan sari, taki a sisa disi ben ondrofeni taki trawan, na presi foe den warderi na ekstra lai di a sisa e tjari, ben taki hati sani, soleki: „Foe san ede joe no e pionier?” (Odo 12:18) O fa a ben sa de moro boen foe prèise trawan gi den sani di den e doe, na presi foe kroetoe den gi den sani di den no man doe! — Odo 16:24; 25:11.
Bikasi a kaba no kon ete
18, 19. (a) Foe san ede disi a no a ten foe tapoe nanga a lon di wi e lon na ini a streilon foe kisi têgo libi? (b) Sortoe rai di ben kon na a joisti ten, na apostel Paulus ben gi den kresten na Jerusalem?
18 Te wan sma di e lon wan streilon, e doro na a kaba foe wan langa streilon, dan a no e tapoe. A kan taki en skin gi ala kaba foe horidoro — a weri, a faja, a drei — ma te joe de so krosibei foe a kaba foe a streilon, dan ten no de foe tapoe. Na a srefi fasi, leki kresten wi e hori wan streilon foe wini a libi, èn wi de krosibei foe a kaba foe a streilon. Now no de a ten gi wi foe tapoe nanga lon! — Teki gersi 1 Korentesma 9:24; Filipisma 2:16; 3:13, 14.
19 Den kresten na ini a fosi jarihondro, ben abi foe doe nanga wan srefi sortoe situwâsi. Na ini a pisiten foe 61 G.T., na apostel Paulus ben skrifi den kresten na Jerusalem. Foeroe ten no ben de moro — a kroektoe „geslakti”, a djoe sistema di ben fadon komoto na bribi, ben de krosibei foe „lasi gowe”. Spesroetoe den kresten na Jerusalem ben moesoe tan na ai èn den ben moesoe tan getrow; den ben sa moesoe lon foe a foto te den ben o si taki legre-kampoe ben o lontoe a foto (Lukas 21:20-24, 32). Dan, na a joisti ten, na ondro a krakti foe santa jeje, Paulus ben skrifi: ’No kon weri èn broko saka na ini oen sili’ (Hebrewsma 12:3). Djaso na apostel Paulus ben gebroiki toe werkwortoe: „kon weri” (kaʹmno) nanga „broko saka” (e·klyʹo·mai). Soleki fa wan bijbel sabiman e taki, dan „Aristoteles ben gebroiki” den Griki wortoe disi „gi sma di e streilon èn di e doe en safrisafri èn di e fadon na gron, baka te den pasa a lasti postoe. Den sma di ben leisi [a brifi foe Paulus], ben de na ini a streilon ete. Den no ben moesoe tapoe fosi a ten doro. Den no ben moesoe meki a weri di den ben weri, meki taki den gi lasi èn fadon na gron. Ete wan leisi, djaso sma e kisi a kari foe horidoro te a ten tranga gi den.”
20. Foe san ede a rai foe Paulus e kon na a joisti ten gi wi nojaso?
20 Fa a rai foe Paulus e kon na a joisti ten gi wi nojaso! Foe di wi abi foe doe nanga druk di e kon moro tranga, dati meki son tron wi kan firi neleki a sma di e strei lon èn di weri èn di e firi taki en foetoe wani foe tapoe nanga a lon. Ma foe di wi de so krosibei foe a kaba, dati meki wi no moesoe tapoe! (2 Kroniki 29:11). Dati na joisti san wi Feanti, a „krasi lew”, ben sa wani wi doe. Wi de nanga tangi, taki Jehovah seti sani so taki „a sma di weri” kan „kisi krakti” (Jesaja 40:29). San na den sani disi èn fa wi kan kisi wini foe den, dati na san wi sa go takimakandra na ini a tra artikel.
[Foetoewortoe]
a Foe eksempre, son sma kan feti foe basi wan eigifasi di de dipi na ini den, soleki foe ati-bron esi, noso foe wini a problema foe masturbatie. — Loekoe na Ontwaakt! foe 22 mei 1988, bladzijde 19-21; 8 maart 1982, bladzijde 16-20; nanga Wat jonge mensen vragen — Praktische antwoorden, bladzijde 198-211, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro.
b Loekoe na artikel „Ouderlingen — Delegeer!” na ini De Wachttoren foe 15 oktober 1992, bladzijde 20-23.
San na joe piki?
◻ Fa wi kan sorgoe taki wi no tapoe te trawan no e doe san wi e froewakti foe den, noso te den e ati wi?
◻ Sortoe balansi fasi foe si sani na ini a tori foe a abi di wi abi fowtoe, sa jepi wi foe no tapoe?
◻ San Jehovah e froewakti foe wi?
◻ Fa bescheidenfasi kan jepi den owroeman foe no kon weri?
◻ Foe san ede a rai foe Paulus na Hebrewsma 12:3 e kon na a joisti ten gi wi nojaso?