Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w95 1/12 blz. 4-7
  • Joe abi a jeje foe wani gi sani?

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Joe abi a jeje foe wani gi sani?
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1995
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Wan sma de di joe e soekoe wan boen na en?
  • A presenti e kon foe wan ati di wani gi?
  • A sani di joe moesoe broko joe ede moro foeroe nanga dati — Na a fesa? Noso na a fasi foe sori foe lobi?
  • Abi heri jari langa wan jeje foe lobi foe gi
  • Fa yu kan sabi sortu kado o bun gi wan sma?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Gi a preikiwroko)—2017
  • „A ben de a moro bun kado di mi kisi”
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Gi a preikiwroko)—2017
  • A moro bigi kado di Gado gi wi—Fu san ede a abi so furu waarde?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Gi a preikiwroko)—2017
  • Aksi fu leisiman
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2003
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1995
w95 1/12 blz. 4-7

Joe abi a jeje foe wani gi sani?

JOE si taki moro leki wán reide de di e meki sma e gi? Wan presenti kan de wan fasi foe sori lobi, wan fasi foe sori taki wan sma lobi foe gi, wan fasi foe sori warderi. Ma joe no si taki wan presenti kan de wan sani toe di wan sma e gi foe di a wani foe kisi wan boen? Noso a kan gi soso foe di wan sma e firi froeplekti foe gi noso foe di a sma di e gi wani foe kisi wan sani baka foe dati.

A presenti kan de na ini wan paki di tai nanga wan moi lenti. Ma a no de so taki wan moi presenti kan de wan bosoe bromki toe, wan preti njanjan, noso wan switi sani di wan sma doe? Foe taki en leti, dan den presenti di sma e warderi troetroe moro ala sani, na nofo tron te wan sma e gi ensrefi.

Wan sma de di joe e soekoe wan boen na en?

A no de wan ongewoon sani taki wan sma e gi wan presenti na wan sma di a e soekoe wan boen na en. Na son kondre wan jonkoeman di e soekoe foe wini na ati foe wan oema di a wani trow nanga en, kan tjari bromki go gi na oema. A koni oema e si moro leki a presenti wawan. A e loekoe efoe a reide foe san ede a jonkoeman e gi a presenti na foe lobi ede, san sa meki en de wan boen masra toe. So wan presenti, efoe a reide foe san ede a sma e gi dati, e sori a fasi fa Gado wani, dan dati kan meki foeroe kolokoe kon gi a sma di e gi èn gi a sma di e kisi.

Bijbel e froeteri foe wan okasi pe Abigaèl, a wefi foe Nabal, esi-esi ben sreka wan bigi presenti gi David, di a ben erken leki a sma di Gado ben froekisi foe kon tron a kownoe foe Israèl ini a ten di ben o kon. Abigaèl toe ben soekoe wan boen. A masra foe en ben weigri foe jepi David èn a ben bari kosikosi gi den man foe David. David, leki na edeman foe wan groepoe foe so wan 400 man di ben tjari fetisani, ben poti na ede foe kiri Nabal nanga en osofamiri. Abigaèl ben go boemoei ensrefi nanga a tori, èn esi-esi a ben seni wan bigi presenti foe njanjan sani go na David gi den man foe en. Ensrefi ben kon baka di a presenti doro, èn baka di a aksi na wan sakafasi pardon gi san en masra ben doe, a ben sori foe abi wan boen koni foe si sani krin di a ben taki nanga David.

A ben abi reide di ben de opregti èn soifri, èn a bakapisi ben boen. David ben teki a presenti foe Abigaèl èn ben taigi en: „Waka ini vrede go na joe oso. Loekoe, mi arki joe sten so taki mi kan hori joe leki sma na prakseri.” Baka ten, baka di Nabal dede, David ben aksi Abigaèl srefi foe trow nanga en, èn nanga prisiri Abigaèl ben doe dati. — 1 Samuèl 25:13-42.

Ma son tron, a boen di wan sma e soekoe ben kan abi foe doe nanga a teki di wan tra sma moesoe teki en sei, èn srefi foe meki wan kroektoe gebroiki foe retidoe. Na a okasi dati, a presenti na wan tjoekoe. A sma di e gi, e denki taki a sa abi wini, ma a e foefoeroe ensrefi foe wan boen konsensi. Ala ten a kefar de taki tra sma sa kon sabi a tori, èn taki den sa aksi en frantiwortoe foe san a doe. Srefi efoe a sma kisi a boen di a ben wani, dan a sma di ben soekoe disi sa kon si taki now a abi a nen foe de wan sma di trawan kan tweifri na den reide di a abi foe doe sani. Bijbel, di e sori a koni foe Gado, e warskow gi den presenti dati. — Deuteronomium 16:19; Preikiman 7:7.

A presenti e kon foe wan ati di wani gi?

Tweifri no de na disi — a e gi moro prisiri te joe e gi wan presenti na wan sma di joe lobi foe di joe wani doe so, leki te joe e gi foe di trawan e gi joe a firi taki joe moesoe doe dati.

Di den ben tjari sani kon makandra foe jepi kompe kresten di ben de na nowtoe na materia sei, na apostel Paulus ben tjari wan toe moi gronprakseri kon na fesi ini a tori foe a gi di wan sma e gi na a fasi fa Gado e gi. „Efoe wan sma de klariklari kaba foe gi,” na so a ben skrifi, „dan a de wan spesroetoe sani di sma kan teki akroederi san wan sma abi, no akroederi san wan sma no abi.” A ben taki moro fara: „Meki ibriwan sma doe soleki fa a bosroiti na ini en ati, no nanga tegoe noso foe di wan sma dwengi en, bika Gado lobi wan sma di e gi nanga prisiri” (2 Korentesma 8:12; 9:7). So boen, foeroe e anga foe joe. A de so, taki na presi foe meki paiman foe di joe e bai kado leki lawman foe kan gi tra sma, dati joe e bai sani akroederi a moni di joe abi? Na presi foe abi a firi taki joe moesoe gi soso foe di a libimakandra noso bisnis e dwengi joe, joe e doe san joe bosroiti na ini joe ati? Foe kresten foe fositen di ben poti den sortoe gronprakseri foe Gado dati na ini den libi, Paulus ben skrifi: „Foe densrefi den ben tan begi wi nanga tranga foe kan abi a grani foe gi nanga switifasi èn foe abi wan prati na a diniwroko di den santawan moesoe doe.” — 2 Korentesma 8:4.

Tra sei foe dati, a Royal Bank Letter foe november/december 1994 ben taki foe den wiki di e waka bifo kresneti doro: „Joe kan si a pisi ten disi leki wan situwâsi pe sma abi wan firi di den e kari prisiri èn di bisnis e soetoe faja gi dati so taki den kan poesoe baiman foe bai sani di na tra okasi den no ben o bai.” Te sma e bai foe di den e borgoe, dan a prisiri di e kon foe di a sma e gi presenti kande sa pori esi-esi te a paiman moesoe pai.

A sani di joe moesoe broko joe ede moro foeroe nanga dati — Na a fesa? Noso na a fasi foe sori foe lobi?

Joe feni taki te joe e gi presenti taki a e doe moro foeroe na okasi di sori taki sma wani dati foe joe? Efoe dati de so, dan kande joe e misi foeroe prisiri di e kon te wan sma e gi sondro foe sma aksi dati foe en.

Foeroe sma no e prisiri nanga den bakapisi di e kon foe a gi di sma e gi presenti na tapoe spesroetoe dei. Wan mama di de wan skrifiman toe, ben moesoe taki dati a ben kon si gridi firi na den pikin foe en te a dei ben doro di den ben froewakti presenti. A ben erken taki a prisiri di ensrefi ben abi foe kisi wan moi presenti ben pori, foe di a ben howpoe foe kisi wan tra sani. Foeroe sani skrifi di e taki dati fesadei pe sma e hori fesa èn sma e gi makandra presenti, na ten toe pe foeroe depressie de na emotioneel sei èn pe sma e dringi sopi pasa marki.

Wan profesor ini a tori foe psychologie, di The New York Times ben teki wortoe foe en skrifi, si taki a krakti di den e poti na tapoe a gi foe presenti na fesadei, sontron abi wan takroe krakti na tapoe pikin, èn a e gi leki rai: „Si en leki wan fasi foe poeroe a stress pikinso na joe tapoe, te joe e gi wan toe presenti na tapoe tra dei.” Joe denki taki dati ben sa abi wan boen bakapisi?

Tammy, wan pikin foe 12 jari, na ini wan osofamiri di no e hori kresneti nanga frijaridei, ben skrifi: „A moro prisiri foe kisi wan presenti, te joe no e froewakti dati srefisrefi.” A ben taki dati na presi foe gi kado soso wán noso toe tron wan jari, a papa nanga mama foe en e gi en nanga en brada dati a heri jari. Ma wan sani de di de moro prenspari gi en leki den presenti dati. Soleki fa a e taki en: „Mi abi wan troetroe kolokoe osofamiri libi.”

A boekoe Secrets of Strong Families e taki krin: „Moro foeroe foe wi e gi ten nanga moni difrenti leisi wan jari èn e soekoe a moro boen presenti gi frijaridei, jubileum, noso fesadei gi sma di wi lobi. A moro boen presenti di de no ben sa kostoe no wan moni. Èn joe no ben sa abi foe poti en na ini kadopapira. Efoe joe e bribi, neleki fa moro foeroe sma e bribi, taki joe libi na a moro warti sani di joe abi, dan wan pisi foe joe libi na a moro warti presenti di joe abi foe gi. Wi e gi a warti presenti dati na ini a ten di wi e gi na den lobiwan foe wi.”

Joe kan sorgoe taki a fasi foe gi dati e go moro fara leki joe eigi osofamiri. Te sma e gi sondro foe trawan aksi den, so taki den kan gi jepi di trawan krinkrin abi fanowdoe, dan dati kan gi foeroe satisfaksi. Jesus Krestes ben froemane wi foe sori a sortoe lobi-ati broko-ede dati gi den pôtiwan, den malengriwan, nanga den breniwan. A ben taki: „Joe sa de kolokoe, foe di den no abi noti di den kan pai joe baka nanga dati.” — Lukas 14:12-14.

No so langa pasa kaba a Rockland Journal-News koranti (V.S.A.) ben froeteri foe wan eksempre foe a sortoe fasi dati foe gi. Di na oso foe wan owroe oema di breni, ben broko fadon, mati ben bow wan njoen oso gi en. Difrenti bisnisman foe a presi drape ben gi bijdrage, èn wan lanti kantoro foe a presi drape ben gi wan moni. „Ma a moro prenspari sani”, na so a koranti ben taki, „ben de taki den so wan 150 sma, di a moro bigi pisi foe den e go na a Haverstraw gemeente foe Jehovah Kotoigi, ben gi den ten foe bow na oso.”

Na artikel ben taki moro fara: „Na a bowpresi ipi-ipi bowsani ben de sei tafra di ben foeroe nanga njanjan. Na ini toe dei, den wrokoman ben bow toe oso na ini wán, di ben abi dri sodro. . . . Sma sabi Jehovah Kotoigi leki sma di man foe bow oso esi-esi. . . . Ma so wan esi-esi fasi de kontrari a marki di den abi na prakseri: foe meki wan wroko foe lobi tan foe ala ten. Misi Blakely no man si en njoen oso kande, ma en anoe kan firi en, èn a sabi a dipi firi di de na ini en ati foe di a sani disi di sma doe sondro foe prakseri densrefi wawan, ben poesoe en.”

Abi heri jari langa wan jeje foe lobi foe gi

Den sma di troetroe abi a jeje foe lobi foe gi no e wakti spesroetoe dei. A libi foe den no bow soso lontoe densrefi. Te den e kisi wan boen sani, dan den e prati dati nanga trawan nanga prisiri. Disi no wan taki dati den na sma di e gi presenti foe di trawan dwengi den. A no wani taki dati den e gi na so wan fasi taki den osofamri foe den no abi noti. A no wani taki dati den e gi sondro foe hori na prakseri sortoe bakapisi a sa abi na tapoe a sma di e kisi. Tokoe den na sma di „e gi doronomo”, soleki fa Jesus ben leri den disipel foe en foe doe. — Lukas 6:38.

Den sabi den omstandigheid foe den mati nanga den birtisma foe den di owroe, siki, noso na wan tra fasi abi deki-ati fanowdoe. A „presenti” foe den kan de taki den e go bai wan sani gi den noso taki den e jepi nanga osowroko. A kan de taki den e kapoe oedoe noso e poeroe snew poti na wan sei. A kan de wan komki nanga njanjan noso wan joeroe foe den ten pe den e go loekoe den sma èn e leisi wan sani makandra nanga den. Densrefi kan abi foeroe foe doe ma den no abi so foeroe foe doe taki den no man gi jepi. Den leri èn ondrofeni taki troetroe „moro kolokoe de ini gi sani leki ini kisi sani”. — Tori foe den Apostel 20:35.

Ma a no de foe taki dati a moro bigi Giman di de, na wi Mekiman, Jehovah Gado. A „e gi ala sma libi nanga bro nanga ala sani” (Tori foe den Apostel 17:25). Na ini bijbel, a e gi wi inzicht toe ini a tori foe a prakseri foe en, foe tjari wan kaba kon na ogridoe, siki nanga dede, èn foe meki a grontapoe disi kon tron wan paradijs (Psalm 37:10, 11; Openbaring 21:4, 5). Den sma di e leri foe disi, èn di na sma di abi wan jeje foe lobi foe gi, no e hori a boen njoensoe dati gi densrefi. Wan foe den moro bigi prisiri di den abi na foe prati dati nanga trawan. A jeje foe den na troetroe a jeje di Gado abi foe gi. Disi na a jeje di joe e kweki?

[Prenki na tapoe bladzijde 7]

Wan toe foe den moro warti presenti no e kostoe no wan moni

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma