Den skapoe foe Jehovah abi boen sorgoe fanowdoe
„Sabi taki Jehovah na Gado. . . . Wi na en pipel èn den skapoe foe en wei.”— PSALM 100:3.
1. Fa Jehovah e handri nanga den foetoeboi foe en?
JEHOVAH na a Bigi Skapoeman. Efoe wi e dini en, dan a e si wi leki den skapoe foe en èn a e sorgoe boen gi wi. Wi hemel Tata e trowstoe wi èn a e gi wi kowroe-ati èn a e tjari wi go na tapoe „a pasi foe regtfardikifasi foe en nen ede” (Psalm 23:1-4). A Toemoesi Boen Skapoeman, Jesus Krestes, lobi wi so foeroe taki a ben gi en sili gi wi. — Johanes 10:7-15.
2. Na ini sortoe situwâsi a pipel foe Gado e feni densrefi?
2 Leki sma di e kisi boen sorgoe, wisrefi kan taki neleki a psalm singiman: „Dini Jehovah nanga prisiri. Kon na en fesi nanga wan prisiri babari. Sabi taki Jehovah na Gado. Na en meki wi, èn a no wi meki wisrefi. Wi na en pipel èn den skapoe foe en wei” (Psalm 100:2, 3). Ija, wi de nanga prisiri èn wi abi seikerhèit. A de neleki wi no ben abi foe frede takroe meti di e kiri tra meti, na ini wan skapoekoi di abi tranga skotoe foe ston. — Numeri 32:16; 1 Samuèl 24:3; Sefanja 2:6.
Skapoeman di de klariklari foe de skapoeman foe na ipi
3. Fa den kresten owroeman di poti na wroko, e handri nanga na ipi foe Gado?
3 Dati meki wi e prisiri leki skapoe foe Gado! Sma di poti na wroko leki owroeman, e teki fesi na mindri wi. Den no e „plèi a kownoe”, e basi wi, noso e proeberi foe de masra foe wi bribi (Numeri 16:13; Mateus 20:25-28; 2 Korentesma 1:24; Hebrewsma 13:7). Na presi foe dati, den na lobi skapoeman di e fiti a rai foe na apostel Petrus: „Wei na ipi foe Gado di de na ondro oen sorgoe, no ondro dwengi, ma foe di oenoe de klariklari; no nanga lobi gi oneerlijk wini, ma nanga faja, no leki sma di e basi den wan di de a goedoe foe Gado, ma foe di oenoe e sori taki oenoe de eksempre gi na ipi” (1 Petrus 5:2, 3). Na apostel Paulus ben taigi kompe owroeman: „Poti prakseri na tapoe oensrefi èn na tapoe a heri ipi, na mindri san santa jeje poti oenoe foe wroko leki opziener, foe wei a gemeente foe Gado, di a ben bai nanga a broedoe foe en eigi Manpikin.” Èn fa den skapoe de grantangi taki den man disi di a santa jeje poti na wroko e „handri na ipi na wan safoefasi”! — Tori foe den Apostel 20:28-30.
4. Sortoe matifasi sma ben sabi heri boen foe Charles T. Russell nanga na ipi?
4 Jesus ben gi a gemeente „presenti na ini man”, sonwan leki „pastoor”, noso skapoeman, di e handri na wan safoe fasi nanga na ipi foe Jehovah (Efeisesma 4:8, 11; King James Version). Wán foe den man disi ben de Charles T. Russell, a fosi presidenti foe a Watch Tower Society. Den ben kari en Pastor Russell foe di a ben wei na ipi na wan lobi fasi èn na wan switi fasi na ondro a Moro Prenspari Skapoeman, Jesus Krestes. Na ini a ten disi, a Tiri Skin foe Jehovah Kotoigi e poti kresten owroeman na wroko, èn den e loekoe boen foe no gebroiki den wortoe soleki „pastor”, „owroeman”, noso „leriman” leki nen (Mateus 23:8-12). Tokoe, den owroeman nojaso, e doe pastoor wroko noso herderwroko, wroko gi a boen foe den skapoe foe Jehovah en wei.
5. Foe san ede den njoenwan moesoe kon leri sabi den owroeman di poti na wroko na ini a kresten gemeente?
5 Leki skapoeman, owroeman abi wan prenspari pisi foe jepi njoenwan go na fesi na jejefasi. Foe dati ede, a njoen boekoe Sabi di e tjari joe go na têgo libi e taki tapoe bladzijde 168: „Leri sabi den owroeman di poti na wroko na ini a gemeente. Den abi foeroe ondrofeni ini a gebroiki di den e gebroiki a sabi foe Gado, bika den doro den markitiki gi opziener di skrifi na ini bijbel (1 Timoteus 3:1-7; Titus 1:5-9). No draidrai foe go na wan foe den efoe joe abi jepi na jejefasi fanowdoe foe wini wan gwenti noso wan eigifasi di de kontrari san Gado e aksi foe wi. Joe sa si taki den owroeman e waka na baka a froemane foe Paulus: ’Taki na wan fasi foe trowstoe den sili di brokosaka, jepi den swakiwan, abi langa pasensi nanga alamala.’ — 1 Tesalonikasma 2:7, 8; 5:14.”
Te den njoenwan wani go na ini a preikiwroko
6. Sortoe sani moesoe doe te wan bijbel studenti wani foe tron wan Kownoekondre preikiman?
6 Baka te wan bijbel studenti teki sabi èn fisiti konmakandra wan pisiten kaba, dan a kan, taki a wani tron wan Kownoekondre preikiman, wan sma di e preiki a boen njoensoe (Markus 13:10). Efoe dati de so, dan a Kotoigi di e studeri nanga so wan sma, moesoe taigi na opziener di e teki fesi èn di sa seti sani so taki wán foe den owroeman foe a Dienst Komte foe a gemeente nanga wan tra owroeman kan miti nanga a bijbel studenti nanga a sma di e gi a studenti leri. A takimakandra sa abi en gron tapoe a boekoe Georganiseerd om onze bediening te volbrengen, bladzijde 100 te nanga 102. Efoe den toe owroeman disi feni taki a njoenwan e bribi den moro prenspari bijbel leri èn a e libi akroederi den gronprakseri foe Gado, dan a sa kisi foe jere taki a kan abi wan prati na ini a diniwroko na poebliki.(a) Te a e gi wan velddienst raport, dan dati sa kon tapoe en nen tapoe wan karta di den e kari Bericht van gemeente verkondiger. A njoenwan kan meki verslag now foe a kotoigi di a e gi, makandra nanga miljoenmiljoen trawan di e ’meki a wortoe foe Gado bekènti’ nanga prisiri (Tori foe den Apostel 13:5). Dan den sa meki bekènti na ini a gemeente taki so wan sma de wan preikiman di no dopoe ete.
7, 8. Tapoe sortoe fasi wan preikiman di no dopoe ete kan kisi jepi na ini a diniwroko?
7 Wan preikiman di no dopoe ete, abi jepi fanowdoe foe den owroeman nanga tra lepi kresten. Foe eksempre, a go di a e go na fesi na jejefasi, na wan sani nanga san a gemeente boekoestudie leider e broko en ede. Kande a njoen preikiman feni en moeilek foe taki boen nanga sma na ini na oso-foe-oso wroko (Tori foe den Apostel 20:20). So boen a sa warderi en te wan sma e jepi en, spesroetoe foe a sma di hori wan bijbelstudie nanga en foe a Sabi-boekoe. Foe kisi praktis jepi na so wan fasi, na wan sani di fiti, bika Jesus Krestes ben sreka den disipel foe en gi a diniwroko. — Markus 6:7-13; Lukas 10:1-22.
8 Efoe wi wani taki wi diniwroko waka boen, dan a de prenspari foe sreka wisrefi boen na fesi. Foe dati ede, den toe preikiman ben sa kan kon makandra fosi foe oefen a pristeri di gi leki rai na ini Wi Kownoekondre Dienst foe ibri moen. Te den e bigin nanga a velddienst foe den, dan a moro bekwaam preikiman ben sa kan teki den fosi oso. Baka di na wan switi fasi den bigin so, dan ala toe preikiman kan abi wan prati foe gi kotoigi. Foe wroko makandra na ini a diniwroko gi wan toe wiki, kan meki taki den kisi moi gobaka èn kande srefi wan oso-bijbelstudie nanga a boekoe Sabi di e tjari joe go na têgo libi. A moro bekwaam preikiman ben sa kan hori a studie gi wan pisiten, èn baka dati a kan gi en abra na a njoen Kownoekondre preikiman. Fa ala toe preikiman sa de nanga prisiri te a bijbel studenti e sori taki a e warderi a sabi foe Gado!
9. Sortoe sani e seti te wan preikiman wani teki dopoe?
9 Te wan preikiman di no dopoe ete e go na fesi na jejefasi, dan kande a wani gi ensrefi abra na Gado na ini begi èn kande a wani teki dopoe. (Teki gersi Markus 1:9-11.) Dan a moesoe taigi na opziener di e teki fesi ini a gemeente, taki a wani teki dopoe, dan na opziener sa seti sani so taki den owroeman e loekoe nanga a preikiman den aksi tapoe bladzijde 175 te nanga 218 foe a boekoe Georganiseerd om onze bediening te volbrengen. Den fo pisi nanga den aksi nanga piki na ini a boekoe, kan prati na ini dri pisi di dri difrenti owroeman e doe, efoe dati kan. Efoe den e agri taki a preikiman di no dopoe ete e froestan den bijbel leri reidelek èn taki a de bekwaam na tra fasi toe, dan den sa taigi en taki a kan teki dopoe. Leki wan bakapisi foe a gi di a gi ensrefi abra na Gado èn a teki di a teki dopoe, dan a e kisi a ’marki’ foe kisi froeloesoe. — Esekièl 9:4-6.
Jepi sma nanga sani di den abi spesroetoe fanowdoe
10. Baka te wan sma klari foe studeri a Sabi-boekoe èn teki dopoe kaba, dan fa wan sma kan tan gro na ini a sabi foe bijbel?
10 Baka te wan sma klari nanga en bijbelstudie foe a Sabi-boekoe èn teki dopoe kaba, dan kande a no de fanowdoe foe hori wan bijbelstudie nanga en ini wan tra boekoe soleki Verenigd in de aanbidding van de enige ware God.(b) A no de foe taki, dati a preikiman di no teki dopoe so langa ete, sa leri foeroe te a e sreka ensrefi gi den kresten konmakandra èn e fisiti den dorodoro. A sa kisi moro sabi toe te a dreiwatra di a abi gi waarheid e poesoe en foe leisi èn studeri kresten poeblikâsi gi ensrefi èn foe taki foe bijbel tori nanga tra sma di de na bribi. Ma fa foe doe te spesroetoe sani de fanowdoe?
11. (a) Fa Apollos ben kisi jepi foe Preskila nanga Akila? (b) Sortoe jepi wi kan gi wan jongoe sma di no dopoe so langa ete èn di e prakseri foe trow?
11 Srefi Apollos, di „ben kisi boen leri foe den Boekoe” èn di ben kisi leri foe Jesus na wan joisti fasi, ben kisi winimarki te den bekwaam kresten soleki Preskila nanga Akila „ben teki en nanga den èn ben tjari a pasi foe Gado kon moro krin gi en”. (Tori foe den Apostel 18:24-26; teki gersi Tori foe den Apostel 19:1-7.) Foe dati ede, kon meki wi taki dati wan jongoe sma di no dopoe so langa ete e prakseri foe soekoe wan sma èn foe trow nanga a sma. Wan moro bekwaam kresten kan jepi en foe feni bodoi foe a tori disi na ini den poeblikâsi foe a Waktitoren Genootschap. Foe eksempre, materiaal di kan de wan jepi na ini a kefal disi, de foe feni na ini a boekoe Wat jonge mensen vragen — Praktische antwoorden, pisi 7.(c) A preikiman di ben hori a bijbelstudie nanga en, ben kan taki nanga en foe a materiaal disi, ala di tokoe wan dorodoro studie no de ini a tori.
12. Sortoe jepi ben kan gi na trowpatna di no dopoe so langa ete èn di abi problema na ini den trowlibi?
12 Poti prakseri tapoe wan tra eksempre. Kande trowpatna di no tei dopoe so langa ete, abi problema foe fiti gado gronprakseri na ini den libi. Den ben sa kan aksi wan owroeman fa a e denki foe a tori, dan na owroeman ben kan teki wan toe neti foe taki nanga den foe san bijbel e taki èn a ben kan sori den bodoi di de foe feni na ini poeblikâsi foe a Waktitoren Genootschap. Ma tokoe, a no de so taki na owroeman ben sa bigin wan bijbelstudie baka nanga den.
Te wan sma di no teki dopoe so langa ete, e meki fowtoe
13. Foe san ede den gemeente owroeman moesoe sori sari-ati gi a sma di no dopoe so langa ete èn di e meki fowtoe ma di abi berow?
13 Owroeman e waka baka a Bigi Skapoeman, Jehovah, di e taki: „Misrefi sa gi den skapoe foe mi njanjan, . . . mi sa tai a wan di broko èn mi sa tranga a wan di siki.” (Esekièl 34:15, 16; Efeisesma 5:1). Akroederi a fasi foe denki dati, a disipel Judas ben tranga sma foe sori sari-ati gi den salfoe kresten di ben tweifri noso ben fadon na ini sondoe (Judas 22, 23). Foe di wi abi reti te wi e froewakti moro foeroe foe bekwaam kresten, dati meki seiker wi moesoe sori sari-ati na wan njoen sma di no teki dopoe so langa ete — wan troetroe pikin skapoe — di e meki fowtoe ma di abi berow (Lukas 12:48; 15:1-7). Foe dati ede, owroeman di ’e kroetoe sani gi Jehovah’, e gi den skapoe dati boen sorgoe èn e kenki a fasi foe denki foe den na wan safri-ati fasi. — 2 Kroniki 19:6; Tori foe den Apostel 20:28, 29; Galasiasma 6:1.d
14. Sortoe sani moesoe doe te wan sma di no dopoe so langa ete, e doe serjoesoe sondoe, èn fa a kan kisi jepi?
14 Dan, kon meki wi taki, dati wan sma di no teki dopoe so langa ete, ben lobi dringi sopi fosi, èn a ben lasi ensrefi baka èn wan toe leisi a ben dringi toemoesi foeroe baka. Noso kande a ben de wan sma di langa ten kaba, ben abi a gwenti foe smoko èn a ben basi a gwenti disi, ma a ben gi ensrefi abra na a tesi foe smoko wàn noso toe leisi pe no wan sma ben kan si en. Ala di a njoen brada disi begi Gado foe kisi pardon, tokoe a moesoe soekoe jepi na wan owroeman so taki a sondoe disi no e tron wan gwenti (Psalm 32:1-5; Jakobus 5:14, 15). Te a e taigi wan owroeman den fowtoe di a doe, dan na owroeman dati moesoe proeberi na wan sari-atifasi, foe meki a njoenwan kenki baka (Psalm 130:3). Rai foe den Boekoe foe bijbel kan de nofo foe jepi a sma meki reti pasi gi en foetoe baka dati (Hebrewsma 12:12, 13). Na owroeman disi, ben sa moesoe taki foe den situwâsi foe a sma nanga a fesiman opziener foe a gemeente, so taki den kan kon sabi fa den kan gi jepi moro fara.
15. Ini wan toe kefal, san moesoe doe te wan sma di dopoe no so langa ete, e sondoe?
15 Na ini wan toe kefal moro kan de fanowdoe. Efoe sma e go taki foeroefoeroe foe a tori, efoe wan kefar de gi na ipi, noso efoe tra serjoesoe problema de, dan a skin foe owroeman ben sa gi toe owroeman a toewijzing foe ondrosoekoe a tori. Efoe den owroeman disi feni taki na afersi serjoesoe nofo taki wan kroetoe komte de fanowdoe, dan den sa moesoe taigi disi na a skin foe owroeman. Dan a skin foe owroeman sa seti wan kroetoe komte foe jepi a sma di meki wan fowtoe. A kroetoe komte moesoe handri nanga a sma disi tapoe wan switi fasi. Den sa moesoe meki moeiti foe meki en kon boen baka nanga jepi foe den Boekoe foe bijbel. Efoe a e piki boen tapoe a moeiti di a kroetoe komte e doe na wan switi fasi, dan den sa si efoe a ben sa boen foe den brada gebroiki en foe gi lezing tapoe a podium na den konmakandra ini a Kownoekondre zaal, noso foe gi komentaar tapoe den konmakandra.
16. San den owroeman kan doe foe jepi sma di meki wan fowtoe?
16 Efoe a sma di meki fowtoe, e piki boen, dan wán noso toe owroeman foe a kroetoe komte ben kan go doe herderwroko foe krakti a bribi foe en baka èn bow a warderi foe en gi Gado regtfardiki markitiki. Ibri wan foe den toe owroeman ben sa kan wroko nanga en na ini a velddienst, ten na ten. Den kan abi wan toe bijbel takimakandra nanga en, ala di den e gebroiki artikel di teki foe a Waktitoren noso Ontwaakt!, ma den no e bigin wan bijbelstudie nanga en. Nanga so wan jepi na so wan switi fasi, a sma di meki fowtoe kan kisi krakti baka foe kakafoetoe gi a swakifasi foe a skin na ini a ten di e kon.
17. Sortoe sani e doe te wan dopoe sma di e doe sondoe, no abi berow èn no wani libi a sondoefasi foe en?
17 A no de foe taki, dati wan sma no kan taki dati a kan doe sondoe sondro foe abi berow foe di a no dopoe so langa ete (Hebrewsma 10:26, 27; Judas 4). Ibriwan sma di dopoe kaba èn di e doe sondoe sondro taki a abi berow foe dati èn no e libi sondoe fasi foe libi, ben sa kisi uitsluiting foe a gemeente (1 Korentesma 5:6, 11-13; 2 Tesalonikasma 2:11, 12; 2 Johanes 9-11). Te a de fanowdoe foe doe so wan sani, dan a skin foe owroeman sa poti wan kroetoe komte foe loekoe na afersi. Efoe wan sma e kisi uitsluiting, dan den ben sa taki sjatoe: „. . . sluit uit foe a gemeente.”e
Jepi den foe „go moro fara foe kon lepi”
18. Foe san ede wi kan de seiker taki ala ten njoen dopoe kresten nanga tra kresten sa abi foe leri moro foe Jehovah nanga a wani foe En?
18 A moro bigi pisi foe den foetoeboi foe Gado sa tan na ini na ipi. Kolokoe toe, taki ibriwan foe wi sa man foe kon moro krosibei foe wi hemel Tata, foe di ala ten wi sa man leri moro foe En nanga a wani foe En (Preikiman 3:11; Jakobus 4:8). Den doesoendoesoen sma di ben dopoe na a Pinksterfesa foe 33 G.T., seiker ben abi moro foe leri (Tori foe den Apostel 2:5, 37-41; 4:4). Na so den heiden sma ben moesoe doe toe, di no ben abi wan background foe sabi den Boekoe foe bijbel. Foe eksempre, disi ben de troe gi den sma di ben dopoe baka di den ben jere a taki foe Paulus tapoe na Areopagus na Athene (Tori foe den Apostel 17:33, 34). So srefi na ini a ten disi, sma di dopoe no so langa ete moesoe leri moro èn den abi ten èn jepi fanowdoe foe kon tranga na ini a bosroiti di den ben teki foe tan doe san reti na ini na ai foe Gado. — Galasiasma 6:9; 2 Tesalonikasma 3:13.
19. Fa ala den sma di e teki dopoe, kan kisi jepi foe „go moro fara foe kon lepi”?
19 Ibri jari doesoendoesoen sma e teki dopoe èn den abi jepi fanowdoe so taki den kan „go moro fara foe kon lepi” (Hebrewsma 6:1-3). Joe kan jepi den foe weri a njoen persoonlijkheid èn ’foe go doro foe waka na ini a waarheid’, nanga jepi foe den wortoe foe joe, joe eksempre, nanga a jepi di joe e jepi den na ini a diniwroko (3 Johanes 4; Kolosesma 3:9, 10). Efoe joe na wan bekwaam preikiman, dan den owroeman kan aksi joe foe jepi wan njoen sma di de na bribi. Den kan aksi joe foe jepi en na ini a velddienst noso foe taki nanga en foe spesroetoe sani na ini bijbel gi wan toe wiki, so taki en bribi na ini Gado kan kon moro tranga, en warderi gi kresten konmakandra kan kon moro bigi, èn so moro fara. A matifasi foe den skapoeman nanga na ipi, na neleki di foe wan papa di e froemane èn wan mama di e sori switifasi (1 Tesalonikasma 2:7, 8, 11). Tokoe, wan toe owroeman nanga dinari na ini a diniwroko no kan sorgoe gi ala sani di de fanowdoe na ini a gemeente. Ibriwan foe wi de neleki wan memre na ini wan osofamiri di e jepi wan trawan. Ibriwan foe wi kan doe wan sani foe jepi wi kompe bribiman. Joesrefi sa man gi wan trawan deki-ati, trowstoe den sma di brokosaka, horibaka gi den swakiwan. — 1 Tesalonikasma 5:14, 15.
20. San joe kan doe foe prati a sabi foe Gado èn foe gi boen sorgoe na den skapoe foe Jehovah en wei?
20 Libisma abi a sabi foe Gado fanowdoe, èn leki wan Kotoigi foe Jehovah, joe kan prati a sabi disi nanga prisiri. Den skapoe foe Jehovah abi boen sorgoe fanowdoe, èn joe kan plèi wan lobi ròl foe jepi foe gi disi. Meki a de so, taki Jehovah blesi joe diniwroko, èn meki a pai joe baka foe den moeiti di joe e doe èn di komoto na joe ati foe jepi den skapoe foe en wei.
[Foetoewortoe]
a Te a njoenwan doro so fara, dan a kan kisi wan eksemplaar foe a boekoe Georganiseerd om onze bediening te volbrengen.
b Di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro.
c Di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro.
d So wan seti gi preikiman di no dopoe ete ben skrifi na ini na artikel „Jepi tra sma foe anbegi Gado”, di ben de na ini A Waktitoren foe 15 november 1988, bladzijde 6-10.
e Efoe den teki a bosroiti foe sluit wan sma uit èn a sma no e agri nanga a bosroiti disi èn a wani foe den loekoe na afersi baka, dan no wan sani sa taki teleki den sabi fa sani de. Loekoe bladzijde 147-149 foe a boekoe Georganiseerd om onze bediening te volbrengen.
Fa joe ben sa piki?
◻ Fa Jehovah e handri nanga en skapoe?
◻ San e pasa te den njoenwan wani preiki?
◻ Fa kompe bribiman kan jepi den njoenwan di abi spesroetoe sani fanowdoe?
◻ Sortoe jepi den owroeman kan gi na den wan di e meki fowtoe ma di abi berow?
◻ Fa joe ben kan jepi wan sma di no dopoe so langa ete, foe „go moro fara foe kon lepi”?
[Prenki na tapoe bladzijde 28]
Sma ben sabi Charles T. Russell heri boen leki wan lobi skapoeman foe na ipi
[Prenki na tapoe bladzijde 30]
Owroeman di abi sari-atifasi, e sorgoe boen gi na ipi foe Gado